Vocabulary of heat treatment terms for ferrous products

The purpose of this European Standard is : - to define the terms of the ferrous   products heat treatment vocabulary, - to facilitate translations using the tables of equivalent terms

Begriffe der Wärmebehandlung von Eisenwerkstoffen

Die vorliegende Europäische Norm hat zum Ziel : Definieren der Begriffe über   Wärmebehandlung metallischer Werkstoffe und die Erleichterung von Übersetzungen mit Hilfe der Tabelle der äquivalenten Begriffe

Vocabulaire du traitement thermique des produits ferreux

La présente norme européenne a pour but - de définir des termes du vocabulaire du traitement thermique des produits ferreux, - de faciliter les traductions a l'aide de tableaux de termes équivalents

Slovar izrazov iz toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitin

General Information

Status
Withdrawn
Publication Date
30-Nov-2000
Withdrawal Date
05-Mar-2017
Technical Committee
Current Stage
9900 - Withdrawal (Adopted Project)
Start Date
03-Mar-2017
Due Date
26-Mar-2017
Completion Date
06-Mar-2017

Relations

Buy Standard

Standard
EN 10052:1996
English language
58 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day
Standard
P EN 10052:2000
English language
51 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day
Standard – translation
EN 10052:2000
Slovenian language
49 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day

Standards Content (Sample)

2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Slovar izrazov iz toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitinBegriffe der Wärmebehandlung von EisenwerkstoffenVocabulaire du traitement thermique des produits ferreuxVocabulary of heat treatment terms for ferrous products25.200Toplotna obdelavaHeat treatmentICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 10052:1993SIST EN 10052:01-DYJXVW-SIST EN 10052:SLOVENSKI
STANDARD



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052:2000



SIST EN 1
...

2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Slovar izrazov iz toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitinBegriffe der Wärmebehandlung von EisenwerkstoffenVocabulaire du traitement thermique des produits ferreuxVocabulary of heat treatment terms for ferrous products25.200Toplotna obdelavaHeat treatmentICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 10052:19933SIST EN 10052:2000sl01-DSULO-20003SIST EN 10052:2000SLOVENSKI
STANDARD



SIST EN 10052:2000



SLOVENSKISIST EN 10052STANDARDprva izdajadecember 2000Slovar izrazov iz toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitin(enakovreden EN 10052:1993)Vocabulary of heat treatment terms for ferrous productsVocabulaire du traitement thermique des produits ferreuxBegriffe der Wärmebehandlung von EisenwerkstoffenDeskriptorji:kovine, železo, železove zlitine, toplotna obdelava, slovarReferenčna številkaICS25.200SIST EN 10052:2000 (sl)Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 49©Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 2000IIUVODStandard SIST EN 10052 (sl), Slovar izrazov iz toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitin, prvaizdaja, 2000, ima status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu standarduEN 10052 (en), Vocabulary of heat treatment terms for ferrous products, 1993-10.NACIONALNI PREDGOVOREvropski standard EN 10052:1993 je pripravil tehnični odbor Evropskega odbora za standardizacijoželeza in jekla ECISS/TC 21 Slovar izrazov iz toplotne obdelave. Slovenski standardSIST EN 10052:2000, druga izdaja, je prevod angleškega besedila evropskega standardaEN 10052:1993. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilenizvirni evropski standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil pododbor SC 1Označevanje, terminologija v okviru tehničnega odbora USM/TC FEK Železne kovine.Ta slovenski standard je dne 2000-10-17 odobril direktor USM.ZVEZE S STANDARDIS prevzemom tega evropskega standarda veljajo poleg standardov, navedenih v izvirniku, šenaslednje zveze:SIST EN 10020:1995 Definicija in razvrstitev vrst jekelSIST EN 10083-1:1996 Kaljena in popuščena jekla - 1. del: Tehnični pogoji za posebnajeklaOSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA-Prevod standarda EN 10052:1993.OPOMBE-Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, vSIST EN 10052:2000 to pomeni “slovenski standard”.-Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.-Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 10052:1993 in je objavljen z dovoljenjemCENRue de Stassart 361050 BruseljBelgijaThis national document is equivalent to EN 10052:1993 and is published with the permission ofCENRue de Stassart, 361050 BruxellesBelgiumSIST EN 10052:2000



EVROPSKI STANDARD
SIST EN 10052EUROPEAN STANDARDNORME EUROPÉENNEEUROPÄISCHE NORM
oktober 1993ICS: 25.200Deskriptorji: kovine, železo, železove zlitine, toplotna obdelava, slovarSlovenska izdajaSlovar izrazov iz toplotne obdelaveizdelkov iz železovih zlitinVocabulary of heat treatmentterms for ferrous productsVocabulaire du traitementthermique des produits ferreuxBegriffe der Wärmebehandlungvon EisenwerkstoffenTa evropski standard je CEN sprejel dne 1993-10-15. Članice CEN morajo izpolnjevati določilaposlovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez kakršnihkolisprememb sprejet kot nacionalni standard.Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pricentralnem sekretariatu ali članicah CEN.Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugihjezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri centralnemsekretariatu CEN, veljajo za uradne izdaje.Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije,Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije,Švedske, Švice in Združenega kraljestva.CENEvropski komite za standardizacijoEuropean Committee for StandardisationEuropäisches Komitee für NormungComité Européen de NormalisationCentralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj©1993 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CENRef. št. EN 10052:1993 ESIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 20002VSEBINA StranPredgovor .31Področje uporabe.42Zveza z drugimi standardi.43Izrazi.53.1Seznam izrazov po številčnem zaporedju.53.2Osnovni del.113.3Dodatek.293.4Diagrami.354Enakovredni izrazi.37Razpredelnica 1: Enakovredni izrazi.38SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 20003PredgovorTa evropski standard je pripravil tehnični odbor ECISS/TC 21 Slovar izrazov iz toplotne obdelave,katerega sekretariat vodi AFNOR.Ta evropski standard dobi status nacionalnega standarda z objavo istovetnega besedila ali zrazglasitvijo, in sicer najpozneje do aprila 1994. Nacionalne standarde, ki so v nasprotju s temstandardom, je treba umakniti najpozneje do aprila 1994.V skladu s poslovnikom CEN/CENELEC morajo uporabo tega evropskega standarda obvezno uvestinaslednje države: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija,Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združenokraljestvo.OPOMBA: Ta evropski standard vsebuje različne vire za definicije in različna pojasnila v opombah v vsakem jeziku,zaradi različnih načinov, ki so v terminologiji tistega jezika.SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200041 Področje uporabeNamen tega evropskega standarda je:1.1 Definicija izrazov za besednjak toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitin.Izrazi so razdeljeni v osnovni del (3.2) in dopolnilni del (3.3):-Osnovni del vsebuje izraze z njihovimi definicijami po abecednem redu in kjer je primerno, še komentarje. Definicije tujih pojmov, za katere določen jezik nima ustreznikov, so na koncu osnovnega dela z njihovo označevalno številko-Dopolnilni del obsega definicije izrazov, potrebnih za razumevanje osnovnega delaOPOMBA: Komentarji so natiskani ležeče z namenom, da se ločujejo od definicij.Vsak izraz, ki je definiran v osnovnem delu tega standarda in se uporablja kjerkoli v definicijah inkomentarjih, je natiskan s krepkimi črkami.Vse zaporedne številke pri vsakem od izrazov so enake v vseh verzijah in ustrezajo francoskemuabecednemu redu. Da bi preprečili zamenjavo, imajo izrazi v dodatku pred številko še črko A.Podpoglavje 3.1 daje izraze v številčnem zaporedju.1.2 Prevajanje si olajšate z uporabo razpredelnice enakovrednih izrazov. Razpredelnica 1 dajeustrezne slovenske, francoske in nemške izraze za angleške po njihovem abecednem redu.2 Zveza z drugimi standardiTa evropski standard vsebuje določbe iz drugih publikacij z datiranimi in nedatiranimi povezavami. Tepovezave s standardi so navedene v besedilu, publikacije pa spodaj. Poznejše dopolnitve ali popravkipri datiranih povezavah veljajo za ta standard samo, če so vključeni vanj z dopolnili ali revizijami. Prinedatiranih povezavah velja zadnja izdaja ustrezne publikacije.EU 23-71 Preskus robne kaljivosti jekel (preskus po Jominyju)EU 103-71Mikrografski (metalografski) način merjenja velikosti feritnega ali avstenitnegakristalnega zrna v jekluEU 104-70Ugotavljanje globine razogljičenja v nelegiranih in malolegiranih konstrukcijskih jeklihEU 105-71Ugotavljanje in preverjanje dejanske globine naogljičenjaEU 108-72Okrogla jeklena žica in palice za hladno oblikovanje matic - Mere in odstopki merEU 114-72Ugotavljanje odpornosti avstenitnega nerjavnega jekla proti interkristalni koroziji -Korozijski preskus v sulfatni sredini - (Preskus po Monypenny-Straussu)EU 116-72Ugotavljanje dejanske globine pri površinskem kaljenjuEN 10020Definicija in razvrstitev vrst jekelEN 10083-1Kaljena in popuščena jekla - 1. del: Tehnični pogoji za posebna jeklaEN 10083-2Kaljena in popuščena jekla - 2. del: Kvalitetna nelegirana jeklaprEN 10083-3Kaljena in popuščena jekla - 3. del: Tehnični dobavni pogoji za borova jeklaSIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200053 Izrazi3.1 Seznam izrazov po številčnem zaporedju, ki ustreza abecednemu redu francoskih izrazov.1aktivnost ogljika2mehčanje3udrobnilno žarjenje, žarjenje za zmanjševanje velikosti kristalnegazrna4aluminjenje5endotermna atmosfera6eksotermna atmosfera7preoblikovanje v avstenitni stopnji, ausforming8avstenitizacija9samopopuščanje10samozakalitev11modrenje12boridiranje13prežganje14črnjenje15največja dosegljiva trdota16karbonitriranje17naogljičevanje18slepo naogljičenje19večstopenjsko naogljičevanje20segrevanje21krivulja segrevanja22čas segrevanja23funkcija segrevanja24program segrevanja25hitrost segrevanja26difuzijsko kromanje27koeficient prenosa ogljika28spojinska plastSIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 2000629difuzijska cona30zakaljena plast31profil koncentracije ogljika32krivulja popuščanja33cianidno karbonitriranje34temperaturni cikel35razogljičenje36razogljičevanje37izveganje38žarjenje za odpravo vodika39destabilizacija zaostalega avstenita40staranje41žarjenje za zmanjšanje notranjih napetosti42diagram čas-temperatura-transformacija (diagram TTT)43diagram transformacije pri zveznem ohlajanju (diagram CCT)44ekvivalentni kritični premer45difuzijsko žarjenje46sunkovno kaljenje47induktivno utrjanje48lokalno utrjanje49izločevalna utrditev50izločevalno utrjanje51utrjanje z enojnim kaljenjem52utrditev s kaljenjem53prekalitev54površinsko utrjanje55utrjanje s kaljenjem56neposredno utrjanje57utrjanje z dvojnim kaljenjem58sekundarna utrditev59čas zadrževanja v pečiSIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 2000760normalizacijsko preoblikovanje61popuščna krhkost62sferoidizacija63sferoidiziranje64grafitizacija65grafitiziranje66žarjenje za rast kristalnega zrna67homogenizacija68obdelava s topilnim žarjenjem69sunkovno segrevanje70preoblikovanje v perlitni stopnji71preskus po Jominyju72izotermno zadrževanje73tempranje74staranje pri martenzitni mikrostrukturi75medij76topilno žarjenje77zagrevalni čas78nitrocementiranje79nitridiranje, nitriranje80slepo nitridiranje, slepo nitriranje81dvostopenjsko nitridiranje, dvostopenjsko nitriranje82normalizacija83operacija84notranja oksidacija85patentiranje86globina transformacije87ogljikov potencial88kalilna zmogljivost89predgrevanje90globina cementiranjaSIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 2000891efektivna globina cementiranja92globina razogljičenja93globina s kaljenjem utrjene plasti94efektivna globina površinsko utrjene plasti95globina nitridiranja, globina nitriranja96obnova naogljičenja97rekristalizacijsko žarjenje98žarjenje99svetlo žarjenje100popolno žarjenje, žarjenje v avstenitnem območju, izžarjanje101mehko žarjenje102medkritično žarjenje103izotermno žarjenje104podkritično žarjenje105ohlajanje106ohlajevalna krivulja107ohlajevalni čas108ohlajevalna funkcija109razmere ohlajanja110program ohlajanja111ohlajevalna hitrost112kritična ohlajevalna funkcija113kritična ohlajevalna hitrost114žarjenje za odpravo napetosti115poprava116popuščanje117šerardiziranje118siliciranje119stabilizacija120stabilizacija zaostalega avstenita121sulfidizacijaSIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 20009122prenaogljičenje123pregretje124termična razpoka125temperatura avstenitizacije126temperatura transformacije127kalilna temperatura128medkritična obdelava129toplotna obdelava z ohladitvijo do nizkih temperatur130toplotna obdelava131kemotermična obdelava132termomehanska obdelava133kaljivost134kaljenje135neposredno kaljenje136stopenjsko kaljenje137bainitno poboljšanje138breznapetostno kaljenje, martempering139prekinjeno kaljenje140vanadiranje141cementiranje142mejni kritični premer143stabilizacijsko žarjenje144poboljšanje145poboljšano stanje146zagrevanje147izenačevanje temperature148segretje149plamensko kaljenjeDodatni izraziSIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200010A150acikularna mikrostrukturaA151jekloA152avstenitno jekloA153feritno jekloA154grafitizirano jekloA155ledeburitno jekloA156martenzitno jeklo za staranjeA157zlitinaA158avstenitA159zaostali avstenitA160na zraku kaljivo jekloA161bainitA162trakasta mikrostrukturaA163ε - karbid, karbid εA164cementitA165koalescenca izločkovA166mikrostrukturna sestavinaA167koncentracijski profil dušikaA168kritični premerA169trdota pri majhni obtežbiA170učinek maseA171evtektoidna transformacijaA172železo α, α - FeA173železo γ, γ - FeA174železo δ, δ - FeA175feritA176železova litinaA177temprana železova litinaA178(kristalno) zrnoA179kristaliničnostA180velikost kristalnega zrna po McQuaid-EhnuA181velikost (kristalnega) zrnaA182rast (kristalnega) zrnaA183nadevtektoidno jekloA184podevtektoidno jekloA185intermetalna spojinaA186območje transformacijeA187meja (kristalnega) zrnaSIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200011A188ledeburitA189martenzitA190sekundarni martenzitA191metastabilenA192mikrotrdotaA193perlitA194fazaA195začetna fazaA196proevtektoidna mikrostrukturna sestavinaA197rekalescencaA198senzibilizacija nerjavnega jekla za interkristalno korozijoA199trdna raztopinaA200temperatura transformacijeA201staranjeA202Widmanstättenska mikrostruktura3.2 Osnovni delAktivnost ogljika (1)Aktivnost ogljika je razmerje med parnim tlakom ogljika, ki je v ravnotežju z določeno fazo (npr.avstenitom), in parnim tlakom ogljika, ki je v ravnotežju s čistim ogljikom (grafitom), kot primerjalnimstanjem pri isti temperaturi.Aluminjenje (4)Aluminjenje je kemotermična obdelava, s katero se obogati površina železovih zlitin z aluminijem.OPOMBA: V angleščini se za to uporablja tudi izraz “calorizing”, v slovenščini pa tudi kaloriziranje.Atmosfera glej medij (75)Avstenitizacija (8)Avstenitizacija je operacija, pri kateri se železova zlitina segreje na tako temperaturo, da postanemikrostruktura avstenitna.Če transformacija ni popolna, se avstenitizacija imenuje delna avstenitizacija.Bainitno poboljšanje (137)Bainitno poboljšanje je toplotna obdelava, ki obsega avstenitizacijo s tako hitrim ohlajanjem, da seprepreči nastanek ferita in/ali perlita, nakar se z izotermnim zadrževanjem jekla nad Ms doseže delnaali popolna transformacija avstenita v bainit.Končna hitrost ohlajanja do temperature okolice ni posebej določena.Bela plast glej spojinska plast (28)SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200012Boridiranje (12)Boridiranje je kemotermična obdelava, ki se uporablja pri izdelkih iz železove zlitine, da na površininastane plast borida.OPOMBA: Način, kako poteka boridiranje, mora biti specificiran, na primer boridiranje v paketih, boridiranje s pasto itd.Breznapetostno kaljenje (138)Breznapetostno kaljenje (martempering) je toplotna obdelava, ki sestoji iz avstenitizacije instopenjskega kaljenja s tako hitrostjo, da se prepreči nastanek ferita, perlita ali bainita dotemperature tik nad Ms. Na tej temperaturi se jeklo zadrži le toliko časa, da se temperatura izenači povsem prerezu, ne da bi pri tem nastal bainit.Končno ohlajanje, med katerim se avstenit tako rekoč sočasno po vsej prostornini pretvori v martenzit,poteka na splošno na zraku.Cementacija glej kemotermična obdelava (131)Cementiranje (141)Cementiranje je toplotna obdelava, ki sestoji iz naogljičenja ali karbonitriranja ter kaljenja.OPOMBA: V angleščini se tudi nitridiranje, nitrocementiranje itd. prišteva k postopkom cementiranja.Cianidno karbonitriranje (33) glej karbonitriranje (16)Čas segrevanja (22)Čas segrevanja je časovni interval med dvema značilnima temperaturama funkcije segrevanja.Vedno je treba navesti ti dve temperaturi.Čas zadrževanja v peči (59)Čas zadrževanja v peči je časovni interval med vstopom izdelka iz železove zlitine v peč in izstopom iznje.Črnjenje (14)Črnjenje je operacija, ki poteka v oksidacijskem mediju pri temperaturi, pri kateri se polirana površinaizdelka iz železove zlitine prekrije s tankim, zveznim in dobro oprijetim oksidnim filmom temnebarve.Destabilizacija zaostalega avstenita (39)Destabilizacija zaostalega avstenita nastane pri popuščanju, ki omogoči, da se zaostali avstenitpretvori v martenzit v temperaturnem intervalu, v katerem se predhodno ne bi spontano pretvoril.Diagram čas, temperatura, transformacija - diagram TTT (42)SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200013Diagram TTT predstavlja skupina krivulj v koordinatnem sistemu logaritem časa - temperatura, ki zavsako temperaturo opredelijo začetek in konec izotermne transformacije avstenita.Na splošno se z dodatno krivuljo povežejo točke, ki ustrezajo časom, pri katerih je pri različnihtemperaturah dosežene 50 % transformacije avstenita. V diagramu so ponavadi tudi podatki oproduktih transformacij in njihovih trdotah.Diagram transformacije pri zveznem ohlajanju - diagram CCT (43)Diagram CCT sestavlja skupina krivulj, vrisanih v diagram logaritem časa - temperatura, ki pri vsakiohlajevalni funkciji določa temperaturo, pri kateri se začne in konča transformacija avstenita.Na splošno se vriše tudi krivulja, ki predstavlja temperature, pri katerih je transformiranega 50 %avstenita. V diagramu so tudi podatki o produktih transformacije in njihovih deležih.Pri vsaki ohlajevalni krivulji je navedena tudi trdota po ohladitvi na temperaturo okolice.OPOMBA: Diagrami CCT so lahko narisani tudi za določen čas ohlajevanja.Difuzijska cona (29)Difuzijska cona je površinska plast, nastala med kemotermično obdelavo, v kateri so elementi, skaterimi je bila obogatena površina, v trdni raztopini, ali deloma
v izločkih. Koncentracija tehelementov se zmanjšuje proti jedru.Izločki v difuzijski coni so lahko nitridi, karbidi itd.Difuzijsko kromanje (26)Difuzijsko kromanje je kemotermična obdelava, pri kateri se površina izdelkov iz železovih zlitinobogati s kromom.Površinska plast je lahko iz čistega kroma (pri maloogljičnih jeklih) ali iz kromovih karbidov (primnogoogljičnih jeklih).Difuzijsko žarjenje (45)Difuzijsko žarjenje je toplotna obdelava, katere namen je povzročiti difuzijo atomov elementov, skaterimi je bila površina predhodno obogatena, v notranjost izdelka (sledi na primer naogljičenju,boridiranju ali nitridiranju).Dvostopenjsko nitridiranje (81)Dvostopenjsko nitridiranje je nitridiranje z najmanj eno spremembo pogojev nitridiranja (temperaturein/ali sestave plina) z namenom, da se zmanjša debelina spojinske plasti.Efektivna globina cementiranja (91)Efektivna globina cementiranja je razdalja med površino izdelka iz železove zlitine in tistega mesta, kjerje trdota po Vickersu HV1 = 550 (glej EU 105-71).EU 105 za enakovredne označuje:- obremenitve, ki se lahko poleg dogovorjene uporabijo po predhodnem dogovoru za merjenjeglobine in so med 4,9 in 49 NSIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200014- meritev površinske trdote po Rockwellu, ki se prav tako lahko uporablja po predhodnemdogovoru za mejno trdoto.Efektivna globina površinsko utrjene plasti (94)Efektivna globina površinsko utrjene plasti je razdalja med površino in mestom, kjer je trdota poVickersu (HV1) enaka 80 % najmanjše površinske trdote, ki se zahteva za izdelek iz železove zlitine(glej EU 116-72).EU 116-72 za enakovredno označuje:-obremenitve, ki se lahko po predhodnem dogovoru poleg dogovorjene uporabijo za merjenjete globine in so med 4,9 in 49 N-merjenje površinske trdote po Rockwellu se lahko po predhodnem dogovoru podobno uporabiza mejno trdoto.Efektivna globina nitridiranja glej globina nitridiranja (95)Eksotermna atmosfera (6)Eksotermna atmosfera je atmosfera v peči, ki nastane eksotermno in je krmiljena tako, da ne oksidiraželezove zlitine.Ekvivalentni kritični premer (44)Ekvivalentni kritični premer je premer (d) valja iz istega jekla (dolžine ≥ 3d), pri katerem naj bi bilahitrost ohlajanja v sredini enaka najmanjši hitrosti ohlajanja, izmerjeni na obravnavanem izdelku izželezove zlitine, pri istih razmerah ohlajanja.Ekvivalentni premer ni isti, kot je opredeljen s toplotno obdelavo (glej EN 10083-1,EN 10083-2).Endotermna atmosfera (5)Endotermna atmosfera je atmosfera v peči, ki nastane endotermno. Atmosfera ima takšen ogljikovpotencial, ki pri toplotni obdelavi lahko železovo zlitino na površini izdelka razogljičuje, naogljičuje alipa vzdržuje delež ogljika.Funkcija segrevanja (23)Funkcija segrevanja je zaporedje sprememb temperature v določeni točki obravnavanega izdelka izželezove zlitine kot funkcija časa med segrevanjem, od začetka pa do konca naraščanja temperature.Globina cementiranja (90)Globina cementiranja je razdalja med površino izdelka iz železove zlitine in mejo, ki pomeni značilno,mejno koncentracijo ogljika. To mejno koncentracijo je treba navesti.Primer: Za celotno globino cementiranja je meja na mestu, kjer je koncentracija ogljika enakakoncentraciji v nespremenjeni osnovni kovini.OPOMBA: V angleščini se izraz “case depth” (globina cementiranja) uporablja pri vsakem postopku površinskegautrjanja.SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200015Globina nitridiranja (95)Globina nitridiranja je razdalja med površino izdelka iz železove zlitine in mejo, ki je značilna zaobogatitev z dušikom. To mejo je treba navesti.OPOMBA: Kadar je ta meja določena z vrednostjo trdote, se v angleščini uporablja tudi izraz “effective case depth” in vslovenščini efektivna globina nitridiranja (glej EU 108-72).Globina s kaljenjem utrjene plasti (93)Globina s kaljenjem utrjene plasti je razdalja med površino in mejo, ki je značilna za utrditev skaljenjem. Ta meja se navede glede na mikrostrukturo ali trdoto.Globina razogljičenja (92)Globina razogljičenja je razdalja med površino železove zlitine in mejo, ki pomeni značilno zmanjšanjekoncentracije ogljika. Ta meja je za različne vrste razogljičenja različna in se lahko navede, glede namikrostrukturo, trdoto ali koncentracijo ogljika, v nespremenjeni osnovni kovini ali glede na drugopredpisano koncentracijo ogljika.Globina transformacije (86)Globina transformacije je utrditev s kaljenjem, merjena od površine izdelka iz železove zlitine.Globina transformacije se na splošno meri kot globina s kaljenjem utrjene plasti.Grafitizacija (64)Grafitizacija je izločanje ogljika v obliki grafita.Grafitiziranje (65)Grafitiziranje je toplotna obdelava železovih litin ali nadevtektoidnih jekel, da pride do grafitizacije.Hitrost ohlajanja (111)Hitrost ohlajanja opisuje spremembo temperature s časom med ohlajanjem. Razlikovati je treba:- trenutno hitrost ohlajanja pri navedeni temperaturi- povprečno hitrost v navedenem temperaturnem intervaluHitrost segrevanja (25)Hitrost segrevanja opisuje spremembo temperature s časom med segrevanjem.Razlikovati je treba:- trenutno hitrost segrevanja pri določeni temperaturi- povprečno hitrost v natančno navedenem temperaturnem intervaluHomogenizacija (67)Homogenizacija je dolgotrajno žarjenje pri visoki temperaturi za difuzijsko zmanjšanje nehomogenostikemične sestave zaradi izcej.SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200016Induktivno utrjanje (47) - glej površinsko utrjanje (54)Ionsko nitridiranje - glej nitridiranje (79)Izenačevanje temperature (147)Izenačevanje temperature je druga stopnja pri segrevanju izdelka iz železove zlitine, ko se zahtevanatemperatura površine izenači po vsem prerezu izdelka.Izločevalna utrditev (49)Izločevalna utrditev je utrditev izdelkov iz železovih zlitin z izločanjem ene ali več spojin iz prenasičenetrdne raztopine.Izločevalno utrjanje (50)Izločevalno utrjanje je toplotna obdelava, ki sestoji iz topilnega žarjenja in staranja.Izotermno zadrževanje (72)Izotermno zadrževanje je del temperaturnega cikla, ko je temperatura konstantna.Treba se je dogovoriti, za katero temperaturo gre - ali za temperaturo peči, temperaturo na površiniizdelka, temperaturo po vsem prerezu ali pa za temperaturo določenega mesta na izdelku.Izotermno žarjenje (103)Izotermno žarjenje je žarjenje, ki obsega avstenitizacijo in ohlajevanje, ki je prekinjeno z izotermnimzadrževanjem jekla pri temperaturi, kjer se avstenit popolnoma pretvori v ferit in perlit ali cementit inperlit.Izveganje (37)Izveganje je vsaka sprememba oblike in mer izdelka iz železove zlitine med toplotno obdelavo.Kalilna zmogljivost (88)Kalilna zmogljivost je zmogljivost medija, da omogoči določen program ohlajanja.Ta kalilna zmogljivost se lahko opiše z indeksom ostrine gašenja, ki ga je treba še opredeliti.Kaljenje (134)Kaljenje je operacija, pri kateri je ohlajanje izdelka iz železove zlitine hitrejše kot v mirujočem zraku.Priporoča se uporaba izraza, ki natančneje opiše razmere ohlajanja, na primer kaljenje v curku zraka,kaljenje v vodi, stopenjsko kaljenje itd.Ko se kali le del izdelka iz železove zlitine in se toplota iz segrevanega dela prenaša v nesegrevani delizdelka, se to imenuje samozakalitev.SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200017Kaljivost (133)Kaljivost je sposobnost jekla za martenzitno in/ali bainitno transformacijo.Kaljivost je pri določenih eksperimentalnih pogojih pogosto definirana s potekom trdote v odvisnosti ododdaljenosti od kaljene površine (npr. krivulja Jominy).Kalilna temperatura (127)Kalilna temperatura je temperatura, s katere se kali (kaljenje).OPOMBA:V angleščini je izraz “hardening temperature” enakovreden kalilni temperaturi pri kaljivih železovih zlitinah.Kaloriziranje - glej aluminjenje (4)Karbonitriranje (16)Karbonitriranje je kemotermična obdelava, ki se uporablja pri izdelkih iz železovih zlitin, segretih nadtemperaturo Ac1, da se površina obogati z ogljikom in dušikom, ki sta v trdni raztopini avstenita.Ponavadi tej operaciji takoj sledi kaljenje.OPOMBI: 1. Medij, v katerem se karbonitrira, mora biti naveden; na primer plin, sol itd. 2. Karbonitriranje v talinah soli, ki vsebujejo cianide, je cianidno karbonitriranje.Kemotermična obdelava (131)Kemotermična obdelava je toplotna obdelava v izbranem mediju, ki omogoča spremembo kemičnesestave osnovne kovine z izmenjavo snovi z medijem.OPOMBA: V angleščini se uporablja izraz “cementation” (cementacija) za vse primere, ko se s kemotermično obdelavoatomi kovin ali polkovin vnesejo v izdelke iz železovih zlitin.Koeficient prenosa ogljika (27)Koeficient prenosa ogljika je masa ogljika, ki se prenese z naogličevalnega medija v jeklo na enotopovršine v eni sekundi pri enoti razlike ogljikovega potenciala med njegovim potencialom v mediju inkoncentracijo ogljika na površini jekla.Krhkost v modrem - glej popuščna krhkost (61)Kritična ohlajevalna funkcija (112)Kritična ohlajevalna funkcija je ohlajevalna funkcija, ki ustreza najmanj ostrim ohlajevalnimrazmeram, ki pa vendar omogočajo potek določene transformacije, pri čemer se preprečuje tudinastajanje neželene mikrostrukture.Ta pojem je treba dopolniti z navedbo obravnavane transformacije, na primer martenzitne, bainitne itd.Kritična ohlajevalna hitrost (113)Kritična ohlajevalna hitrost je ohlajevalna hitrost, ki ustreza kritični ohlajevalni funkciji.Kritične točke - glej temperatura transformacije (126)SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200018Krivulja popuščanja (32)Krivulja popuščanja je grafični prikaz povezave mehanskih lastnosti in temperature popuščanja zadoločen čas popuščanja.OPOMBA: V angleščini se enakovredno uporablja izraz “tempering diagram”, v slovenščini pa popuščni diagram.Krivulja segrevanja (21)Krivulja segrevanja je grafični prikaz funkcije segrevanja.Lokalno utrjanje (48)Lokalno utrjanje je postopek za utrditev s kaljenjem dela izdelka iz železove zlitine.Medij (75)Medij je sredstvo, v katerem se nahaja izdelek iz železove zlitine med toplotno obdelavo.Mediji so lahko trdni, tekoči ali plinasti. Njihov pomen je poudarjen z njihovimi toplotnimi (segrevalnimedij ali ohlajevalni medij) in kemičnimi lastnostmi (oksidacijski medij, razogljičevalni medij itd.).Plinski medij se pogosto imenuje atmosfera.Medkritična obdelava (128)Medkritična obdelava je toplotna obdelava podevtektoidnega jekla, ki obsega segretje in izotermnozadrževanje jekla na temperaturi med Ac1 in Ac3 ter ohlajanje s hitrostjo, ki jeklu daje zahtevanelastnosti.Mehčanje (2)Mehčanje je toplotna obdelava za zmanjšanje trdote izdelka iz železove zlitine na dano raven.Mehko žarjenje (101) - glej mehčanje (2)Medkritično žarjenje (102)Medkritično žarjenje je žarjenje pri temperaturi med Ac1 in Ac3.Mejni kritični premer (142)Mejni kritični premer je največji premer ali debelina palice, v kateri se z dano toplotno obdelavodosežejo natančno določene lastnosti.Modrenje (11)Modrenje je operacija, ki poteka v oksidacijskem mediju pri temperaturi, ko se polirana površinaizdelka iz železove zlitine prekrije s tankim, zveznim in dobro oprijetim oksidnim filmom modre barve.OPOMBA: V angleščini se uporablja izraz “steam treatment” (obdelava s paro), če poteka v pregreti vodni pari.SIST EN 10052:2000



SIST EN 10052 : 200019Največja dosegljiva trdota (15)Največja dosegljiva trdota je največja trdota, ki se lahko doseže na določenem izdelku iz železovezlitine z utrditvijo s kaljenjem v idealnih pogojih.Naogljičevanje (17)Naogl
...

S L O V E N S K I SIST EN 10052
prva izdaja
STANDARD
december 2000
Slovar izrazov iz toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitin
(enakovreden EN 10052:1993)
Vocabulary of heat treatment terms for ferrous products
Vocabulaire du traitement thermique des produits ferreux
Begriffe der Wärmebehandlung von Eisenwerkstoffen
Deskriptorji: kovine, železo, železove zlitine, toplotna obdelava, slovar
Referenčna številka
ICS 25.200 SIST EN 10052:2000 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 49
© Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.
Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
UVOD
Standard SIST EN 10052 (sl), Slovar izrazov iz toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitin, prva
izdaja, 2000, ima status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu standardu
EN 10052 (en), Vocabulary of heat treatment terms for ferrous products, 1993-10.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 10052:1993 je pripravil tehnični odbor Evropskega odbora za standardizacijo
železa in jekla ECISS/TC 21 Slovar izrazov iz toplotne obdelave. Slovenski standard
SIST EN 10052:2000, druga izdaja, je prevod angleškega besedila evropskega standarda
EN 10052:1993. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen
izvirni evropski standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil pododbor SC 1
Označevanje, terminologija v okviru tehničnega odbora USM/TC FEK Železne kovine.
Ta slovenski standard je dne 2000-10-17 odobril direktor USM.
ZVEZE S STANDARDI
S prevzemom tega evropskega standarda veljajo poleg standardov, navedenih v izvirniku, še
naslednje zveze:
SIST EN 10020:1995 Definicija in razvrstitev vrst jekel
SIST EN 10083-1:1996 Kaljena in popuščena jekla - 1. del: Tehnični pogoji za posebna
jekla
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
- Prevod standarda EN 10052:1993.
OPOMBE
- Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
SIST EN 10052:2000 to pomeni “slovenski standard”.
- Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
- Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 10052:1993 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
This national document is equivalent to EN 10052:1993 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
II

---------------------- Page: 2 ----------------------

EVROPSKI STANDARD         SIST EN 10052
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM         oktober 1993
ICS: 25.200
Deskriptorji: kovine, železo, železove zlitine, toplotna obdelava, slovar
Slovenska izdaja
Slovar izrazov iz toplotne obdelave
izdelkov iz železovih zlitin
Vocabulary of heat treatment Vocabulaire du traitement Begriffe der Wärmebehandlung
terms for ferrous products thermique des produits ferreux von Eisenwerkstoffen
Ta evropski standard je CEN sprejel dne 1993-10-15. Članice CEN morajo izpolnjevati določila
poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez kakršnihkoli
sprememb sprejet kot nacionalni standard.
Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
centralnem sekretariatu ali članicah CEN.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri centralnem
sekretariatu CEN, veljajo za uradne izdaje.
Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije,
Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije,
Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardisation
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation
Centralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 1993 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN
Ref. št. EN 10052:1993 E

---------------------- Page: 3 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
VSEBINA Stran
Predgovor .3
1 Področje uporabe.4
2 Zveza z drugimi standardi.4
3 Izrazi.5
3.1 Seznam izrazov po številčnem zaporedju.5
3.2 Osnovni del .11
3.3 Dodatek.29
3.4 Diagrami.35
4 Enakovredni izrazi.37
Razpredelnica 1: Enakovredni izrazi.38
2

---------------------- Page: 4 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil tehnični odbor ECISS/TC 21 Slovar izrazov iz toplotne obdelave,
katerega sekretariat vodi AFNOR.
Ta evropski standard dobi status nacionalnega standarda z objavo istovetnega besedila ali z
razglasitvijo, in sicer najpozneje do aprila 1994. Nacionalne standarde, ki so v nasprotju s tem
standardom, je treba umakniti najpozneje do aprila 1994.
V skladu s poslovnikom CEN/CENELEC morajo uporabo tega evropskega standarda obvezno uvesti
naslednje države: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija,
Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno
kraljestvo.
OPOMBA: Ta evropski standard vsebuje različne vire za definicije in različna pojasnila v opombah v vsakem jeziku,
zaradi različnih načinov, ki so v terminologiji tistega jezika.
3

---------------------- Page: 5 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
1 Področje uporabe
Namen tega evropskega standarda je:
1.1 Definicija izrazov za besednjak toplotne obdelave izdelkov iz železovih zlitin.
Izrazi so razdeljeni v osnovni del (3.2) in dopolnilni del (3.3):
- Osnovni del vsebuje izraze z njihovimi definicijami po abecednem redu in kjer je primerno, še
komentarje. Definicije tujih pojmov, za katere določen jezik nima ustreznikov, so na koncu
osnovnega dela z njihovo označevalno številko
- Dopolnilni del obsega definicije izrazov, potrebnih za razumevanje osnovnega dela
OPOMBA: Komentarji so natiskani ležeče z namenom, da se ločujejo od definicij.
Vsak izraz, ki je definiran v osnovnem delu tega standarda in se uporablja kjerkoli v definicijah in
komentarjih, je natiskan s krepkimi črkami.
Vse zaporedne številke pri vsakem od izrazov so enake v vseh verzijah in ustrezajo francoskemu
abecednemu redu. Da bi preprečili zamenjavo, imajo izrazi v dodatku pred številko še črko A.
Podpoglavje 3.1 daje izraze v številčnem zaporedju.
1.2 Prevajanje si olajšate z uporabo razpredelnice enakovrednih izrazov. Razpredelnica 1 daje
ustrezne slovenske, francoske in nemške izraze za angleške po njihovem abecednem redu.
2 Zveza z drugimi standardi
Ta evropski standard vsebuje določbe iz drugih publikacij z datiranimi in nedatiranimi povezavami. Te
povezave s standardi so navedene v besedilu, publikacije pa spodaj. Poznejše dopolnitve ali popravki
pri datiranih povezavah veljajo za ta standard samo, če so vključeni vanj z dopolnili ali revizijami. Pri
nedatiranih povezavah velja zadnja izdaja ustrezne publikacije.
EU 23-71 Preskus robne kaljivosti jekel (preskus po Jominyju)
EU 103-71 Mikrografski (metalografski) način merjenja velikosti feritnega ali avstenitnega
kristalnega zrna v jeklu
EU 104-70 Ugotavljanje globine razogljičenja v nelegiranih in malolegiranih konstrukcijskih jeklih
EU 105-71 Ugotavljanje in preverjanje dejanske globine naogljičenja
EU 108-72 Okrogla jeklena žica in palice za hladno oblikovanje matic - Mere in odstopki mer
EU 114-72 Ugotavljanje odpornosti avstenitnega nerjavnega jekla proti interkristalni koroziji -
Korozijski preskus v sulfatni sredini - (Preskus po Monypenny-Straussu)
EU 116-72 Ugotavljanje dejanske globine pri površinskem kaljenju
EN 10020 Definicija in razvrstitev vrst jekel
EN 10083-1 Kaljena in popuščena jekla - 1. del: Tehnični pogoji za posebna jekla
EN 10083-2 Kaljena in popuščena jekla - 2. del: Kvalitetna nelegirana jekla
prEN 10083-3 Kaljena in popuščena jekla - 3. del: Tehnični dobavni pogoji za borova jekla
4

---------------------- Page: 6 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
3 Izrazi
3.1 Seznam izrazov po številčnem zaporedju, ki ustreza abecednemu redu francoskih izrazov.
1 aktivnost ogljika
2mehčanje
3 udrobnilno žarjenje, žarjenje za zmanjševanje velikosti kristalnega
zrna
4 aluminjenje
5 endotermna atmosfera
6 eksotermna atmosfera
7 preoblikovanje v avstenitni stopnji, ausforming
8 avstenitizacija
9 samopopuščanje
10 samozakalitev
11 modrenje
12 boridiranje
13 prežganje
14 črnjenje
15 največja dosegljiva trdota
16 karbonitriranje
17 naogljičevanje
18 slepo naogljičenje
19večstopenjsko naogljičevanje
20 segrevanje
21 krivulja segrevanja
22 čas segrevanja
23 funkcija segrevanja
24 program segrevanja
25 hitrost segrevanja
26 difuzijsko kromanje
27 koeficient prenosa ogljika
28 spojinska plast
5

---------------------- Page: 7 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
29 difuzijska cona
30 zakaljena plast
31 profil koncentracije ogljika
32 krivulja popuščanja
33 cianidno karbonitriranje
34 temperaturni cikel
35 razogljičenje
36 razogljičevanje
37 izveganje
38 žarjenje za odpravo vodika
39 destabilizacija zaostalega avstenita
40 staranje
41 žarjenje za zmanjšanje notranjih napetosti
42 diagram čas-temperatura-transformacija (diagram TTT)
43 diagram transformacije pri zveznem ohlajanju (diagram CCT)
44 ekvivalentni kritični premer
45 difuzijsko žarjenje
46 sunkovno kaljenje
47 induktivno utrjanje
48 lokalno utrjanje
49 izločevalna utrditev
50 izločevalno utrjanje
51 utrjanje z enojnim kaljenjem
52 utrditev s kaljenjem
53 prekalitev
54 površinsko utrjanje
55 utrjanje s kaljenjem
56 neposredno utrjanje
57 utrjanje z dvojnim kaljenjem
58 sekundarna utrditev
59 čas zadrževanja v peči
6

---------------------- Page: 8 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
60 normalizacijsko preoblikovanje
61 popuščna krhkost
62 sferoidizacija
63 sferoidiziranje
64 grafitizacija
65 grafitiziranje
66 žarjenje za rast kristalnega zrna
67 homogenizacija
68 obdelava s topilnim žarjenjem
69 sunkovno segrevanje
70 preoblikovanje v perlitni stopnji
71 preskus po Jominyju
72 izotermno zadrževanje
73 tempranje
74 staranje pri martenzitni mikrostrukturi
75 medij
76 topilno žarjenje
77 zagrevalni čas
78 nitrocementiranje
79 nitridiranje, nitriranje
80 slepo nitridiranje, slepo nitriranje
81 dvostopenjsko nitridiranje, dvostopenjsko nitriranje
82 normalizacija
83 operacija
84 notranja oksidacija
85 patentiranje
86 globina transformacije
87 ogljikov potencial
88 kalilna zmogljivost
89 predgrevanje
90 globina cementiranja
7

---------------------- Page: 9 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
91 efektivna globina cementiranja
92 globina razogljičenja
93 globina s kaljenjem utrjene plasti
94 efektivna globina površinsko utrjene plasti
95 globina nitridiranja, globina nitriranja
96 obnova naogljičenja
97 rekristalizacijsko žarjenje
98 žarjenje
99 svetlo žarjenje
100 popolno žarjenje, žarjenje v avstenitnem območju, izžarjanje
101 mehko žarjenje
102 medkritično žarjenje
103 izotermno žarjenje
104 podkritično žarjenje
105 ohlajanje
106 ohlajevalna krivulja
107 ohlajevalni čas
108 ohlajevalna funkcija
109 razmere ohlajanja
110 program ohlajanja
111 ohlajevalna hitrost
112kritična ohlajevalna funkcija
113kritična ohlajevalna hitrost
114 žarjenje za odpravo napetosti
115 poprava
116 popuščanje
117 šerardiziranje
118 siliciranje
119 stabilizacija
120 stabilizacija zaostalega avstenita
121 sulfidizacija
8

---------------------- Page: 10 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
122 prenaogljičenje
123 pregretje
124 termična razpoka
125 temperatura avstenitizacije
126 temperatura transformacije
127 kalilna temperatura
128 medkritična obdelava
129 toplotna obdelava z ohladitvijo do nizkih temperatur
130 toplotna obdelava
131 kemotermična obdelava
132 termomehanska obdelava
133 kaljivost
134 kaljenje
135 neposredno kaljenje
136 stopenjsko kaljenje
137 bainitno poboljšanje
138 breznapetostno kaljenje, martempering
139 prekinjeno kaljenje
140 vanadiranje
141 cementiranje
142 mejni kritični premer
143 stabilizacijsko žarjenje
144 poboljšanje
145 poboljšano stanje
146 zagrevanje
147 izenačevanje temperature
148 segretje
149 plamensko kaljenje
Dodatni izrazi
9

---------------------- Page: 11 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
A150 acikularna mikrostruktura
A151 jeklo
A152 avstenitno jeklo
A153 feritno jeklo
A154 grafitizirano jeklo
A155 ledeburitno jeklo
A156 martenzitno jeklo za staranje
A157 zlitina
A158 avstenit
A159 zaostali avstenit
A160 na zraku kaljivo jeklo
A161 bainit
A162 trakasta mikrostruktura
A163
ε - karbid, karbid ε
A164 cementit
A165 koalescenca izločkov
A166 mikrostrukturna sestavina
A167 koncentracijski profil dušika
A168 kritični premer
A169 trdota pri majhni obtežbi
A170 učinek mase
A171 evtektoidna transformacija
A172
železo α, α - Fe
A173 železo γ, γ - Fe
A174
železo δ, δ - Fe
A175 ferit
A176 železova litina
A177 temprana železova litina
A178 (kristalno) zrno
A179 kristaliničnost
A180 velikost kristalnega zrna po McQuaid-Ehnu
A181 velikost (kristalnega) zrna
A182 rast (kristalnega) zrna
A183 nadevtektoidno jeklo
A184 podevtektoidno jeklo
A185 intermetalna spojina
A186 območje transformacije
A187 meja (kristalnega) zrna
10

---------------------- Page: 12 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
A188 ledeburit
A189 martenzit
A190 sekundarni martenzit
A191 metastabilen
A192 mikrotrdota
A193 perlit
A194 faza
A195 začetna faza
A196 proevtektoidna mikrostrukturna sestavina
A197 rekalescenca
A198 senzibilizacija nerjavnega jekla za interkristalno korozijo
A199 trdna raztopina
A200 temperatura transformacije
A201 staranje
A202 Widmanstättenska mikrostruktura
3.2 Osnovni del
Aktivnost ogljika (1)
Aktivnost ogljika je razmerje med parnim tlakom ogljika, ki je v ravnotežju z določeno fazo (npr.
avstenitom), in parnim tlakom ogljika, ki je v ravnotežju s čistim ogljikom (grafitom), kot primerjalnim
stanjem pri isti temperaturi.
Aluminjenje (4)
Aluminjenje je kemotermična obdelava, s katero se obogati površina železovih zlitin z aluminijem.
OPOMBA: V angleščini se za to uporablja tudi izraz “calorizing”, v slovenščini pa tudi kaloriziranje.
Atmosfera glej medij (75)
Avstenitizacija (8)
Avstenitizacija je operacija, pri kateri se železova zlitina segreje na tako temperaturo, da postane
mikrostruktura avstenitna.
Če transformacija ni popolna, se avstenitizacija imenuje delna avstenitizacija.
Bainitno poboljšanje (137)
Bainitno poboljšanje je toplotna obdelava, ki obsega avstenitizacijo s tako hitrim ohlajanjem, da se
prepreči nastanek ferita in/ali perlita, nakar se z izotermnim zadrževanjem jekla nad M doseže delna
s
ali popolna transformacija avstenita v bainit.
Končna hitrost ohlajanja do temperature okolice ni posebej določena.
Bela plast glej spojinska plast (28)
11

---------------------- Page: 13 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
Boridiranje (12)
Boridiranje je kemotermična obdelava, ki se uporablja pri izdelkih iz železove zlitine, da na površini
nastane plast borida.
OPOMBA: Način, kako poteka boridiranje, mora biti specificiran, na primer boridiranje v paketih, boridiranje s pasto itd.
Breznapetostno kaljenje (138)
Breznapetostno kaljenje (martempering) je toplotna obdelava, ki sestoji iz avstenitizacije in
stopenjskega kaljenja s tako hitrostjo, da se prepreči nastanek ferita, perlita ali bainita do
temperature tik nad M . Na tej temperaturi se jeklo zadrži le toliko časa, da se temperatura izenači po
s
vsem prerezu, ne da bi pri tem nastal bainit.
Končno ohlajanje, med katerim se avstenit tako rekoč sočasno po vsej prostornini pretvori v martenzit,
poteka na splošno na zraku.
Cementacija glej kemotermična obdelava (131)
Cementiranje (141)
Cementiranje je toplotna obdelava, ki sestoji iz naogljičenja ali karbonitriranja ter kaljenja.
OPOMBA: V angleščini se tudi nitridiranje, nitrocementiranje itd. prišteva k postopkom cementiranja.
Cianidno karbonitriranje (33) glej karbonitriranje (16)
Čas segrevanja (22)
Čas segrevanja je časovni interval med dvema značilnima temperaturama funkcije segrevanja.
Vedno je treba navesti ti dve temperaturi.
Čas zadrževanja v peči (59)
Čas zadrževanja v peči je časovni interval med vstopom izdelka iz železove zlitine v peč in izstopom iz
nje.
Črnjenje (14)
Črnjenje je operacija, ki poteka v oksidacijskem mediju pri temperaturi, pri kateri se polirana površina
izdelka iz železove zlitine prekrije s tankim, zveznim in dobro oprijetim oksidnim filmom temne
barve.
Destabilizacija zaostalega avstenita (39)
Destabilizacija zaostalega avstenita nastane pri popuščanju, ki omogoči, da se zaostali avstenit
pretvori v martenzit v temperaturnem intervalu, v katerem se predhodno ne bi spontano pretvoril.
Diagram čas, temperatura, transformacija - diagram TTT (42)
12

---------------------- Page: 14 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
Diagram TTT predstavlja skupina krivulj v koordinatnem sistemu logaritem časa - temperatura, ki za
vsako temperaturo opredelijo začetek in konec izotermne transformacije avstenita.
Na splošno se z dodatno krivuljo povežejo točke, ki ustrezajo časom, pri katerih je pri različnih
temperaturah dosežene 50 % transformacije avstenita. V diagramu so ponavadi tudi podatki o
produktih transformacij in njihovih trdotah.
Diagram transformacije pri zveznem ohlajanju - diagram CCT (43)
Diagram CCT sestavlja skupina krivulj, vrisanih v diagram logaritem časa - temperatura, ki pri vsaki
ohlajevalni funkciji določa temperaturo, pri kateri se začne in konča transformacija avstenita.
Na splošno se vriše tudi krivulja, ki predstavlja temperature, pri katerih je transformiranega 50 %
avstenita. V diagramu so tudi podatki o produktih transformacije in njihovih deležih.
Pri vsaki ohlajevalni krivulji je navedena tudi trdota po ohladitvi na temperaturo okolice.
OPOMBA: Diagrami CCT so lahko narisani tudi za določen čas ohlajevanja.
Difuzijska cona (29)
Difuzijska cona je površinska plast, nastala med kemotermično obdelavo, v kateri so elementi, s
katerimi je bila obogatena površina, v trdni raztopini, ali deloma v izločkih. Koncentracija teh
elementov se zmanjšuje proti jedru.
Izločki v difuzijski coni so lahko nitridi, karbidi itd.
Difuzijsko kromanje (26)
Difuzijsko kromanje je kemotermična obdelava, pri kateri se površina izdelkov iz železovih zlitin
obogati s kromom.
Površinska plast je lahko iz čistega kroma (pri maloogljičnih jeklih) ali iz kromovih karbidov (pri
mnogoogljičnih jeklih).
Difuzijsko žarjenje (45)
Difuzijsko žarjenje je toplotna obdelava, katere namen je povzročiti difuzijo atomov elementov, s
katerimi je bila površina predhodno obogatena, v notranjost izdelka (sledi na primer naogljičenju,
boridiranju ali nitridiranju).
Dvostopenjsko nitridiranje (81)
Dvostopenjsko nitridiranje je nitridiranje z najmanj eno spremembo pogojev nitridiranja (temperature
in/ali sestave plina) z namenom, da se zmanjša debelina spojinske plasti.
Efektivna globina cementiranja (91)
Efektivna globina cementiranja je razdalja med površino izdelka iz železove zlitine in tistega mesta, kjer
je trdota po Vickersu HV = 550 (glej EU 105-71).
1
EU 105 za enakovredne označuje:
- obremenitve, ki se lahko poleg dogovorjene uporabijo po predhodnem dogovoru za merjenje
globine in so med 4,9 in 49 N
13

---------------------- Page: 15 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
- meritev površinske trdote po Rockwellu, ki se prav tako lahko uporablja po predhodnem
dogovoru za mejno trdoto.
Efektivna globina površinsko utrjene plasti (94)
Efektivna globina površinsko utrjene plasti je razdalja med površino in mestom, kjer je trdota po
Vickersu (HV ) enaka 80 % najmanjše površinske trdote, ki se zahteva za izdelek iz železove zlitine
1
(glej EU 116-72).
EU 116-72 za enakovredno označuje:
- obremenitve, ki se lahko po predhodnem dogovoru poleg dogovorjene uporabijo za merjenje
te globine in so med 4,9 in 49 N
- merjenje površinske trdote po Rockwellu se lahko po predhodnem dogovoru podobno uporabi
za mejno trdoto.
Efektivna globina nitridiranja glej globina nitridiranja (95)
Eksotermna atmosfera (6)
Eksotermna atmosfera je atmosfera v peči, ki nastane eksotermno in je krmiljena tako, da ne oksidira
železove zlitine.
Ekvivalentni kritični premer (44)
Ekvivalentni kritični premer je premer (d) valja iz istega jekla (dolžine ≥ 3d), pri katerem naj bi bila
hitrost ohlajanja v sredini enaka najmanjši hitrosti ohlajanja, izmerjeni na obravnavanem izdelku iz
železove zlitine, pri istih razmerah ohlajanja.
Ekvivalentni premer ni isti, kot je opredeljen s toplotno obdelavo (glej EN 10083-1,
EN 10083-2).
Endotermna atmosfera (5)
Endotermna atmosfera je atmosfera v peči, ki nastane endotermno. Atmosfera ima takšen ogljikov
potencial, ki pri toplotni obdelavi lahko železovo zlitino na površini izdelka razogljičuje, naogljičuje ali
pa vzdržuje delež ogljika.
Funkcija segrevanja (23)
Funkcija segrevanja je zaporedje sprememb temperature v določeni točki obravnavanega izdelka iz
železove zlitine kot funkcija časa med segrevanjem, od začetka pa do konca naraščanja temperature.
Globina cementiranja (90)
Globina cementiranja je razdalja med površino izdelka iz železove zlitine in mejo, ki pomeni značilno,
mejno koncentracijo ogljika. To mejno koncentracijo je treba navesti.
Primer: Za celotno globino cementiranja je meja na mestu, kjer je koncentracija ogljika enaka
koncentraciji v nespremenjeni osnovni kovini.
OPOMBA: V angleščini se izraz “case depth” (globina cementiranja) uporablja pri vsakem postopku površinskega
utrjanja.
14

---------------------- Page: 16 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
Globina nitridiranja (95)
Globina nitridiranja je razdalja med površino izdelka iz železove zlitine in mejo, ki je značilna za
obogatitev z dušikom. To mejo je treba navesti.
OPOMBA: Kadar je ta meja določena z vrednostjo trdote, se v angleščini uporablja tudi izraz “effective case depth” in v
slovenščini efektivna globina nitridiranja (glej EU 108-72).
Globina s kaljenjem utrjene plasti (93)
Globina s kaljenjem utrjene plasti je razdalja med površino in mejo, ki je značilna za utrditev s
kaljenjem. Ta meja se navede glede na mikrostrukturo ali trdoto.
Globina razogljičenja (92)
Globina razogljičenja je razdalja med površino železove zlitine in mejo, ki pomeni značilno zmanjšanje
koncentracije ogljika. Ta meja je za različne vrste razogljičenja različna in se lahko navede, glede na
mikrostrukturo, trdoto ali koncentracijo ogljika, v nespremenjeni osnovni kovini ali glede na drugo
predpisano koncentracijo ogljika.
Globina transformacije (86)
Globina transformacije je utrditev s kaljenjem, merjena od površine izdelka iz železove zlitine.
Globina transformacije se na splošno meri kot globina s kaljenjem utrjene plasti.
Grafitizacija (64)
Grafitizacija je izločanje ogljika v obliki grafita.
Grafitiziranje (65)
Grafitiziranje je toplotna obdelava železovih litin ali nadevtektoidnih jekel, da pride do grafitizacije.
Hitrost ohlajanja (111)
Hitrost ohlajanja opisuje spremembo temperature s časom med ohlajanjem. Razlikovati je treba:
- trenutno hitrost ohlajanja pri navedeni temperaturi
- povprečno hitrost v navedenem temperaturnem intervalu
Hitrost segrevanja (25)
Hitrost segrevanja opisuje spremembo temperature s časom med segrevanjem.
Razlikovati je treba:
- trenutno hitrost segrevanja pri določeni temperaturi
- povprečno hitrost v natančno navedenem temperaturnem intervalu
Homogenizacija (67)
Homogenizacija je dolgotrajno žarjenje pri visoki temperaturi za difuzijsko zmanjšanje nehomogenosti
kemične sestave zaradi izcej.
15

---------------------- Page: 17 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
Induktivno utrjanje (47) - glej površinsko utrjanje (54)
Ionsko nitridiranje - glej nitridiranje (79)
Izenačevanje temperature (147)
Izenačevanje temperature je druga stopnja pri segrevanju izdelka iz železove zlitine, ko se zahtevana
temperatura površine izenači po vsem prerezu izdelka.
Izločevalna utrditev (49)
Izločevalna utrditev je utrditev izdelkov iz železovih zlitin z izločanjem ene ali več spojin iz prenasičene
trdne raztopine.
Izločevalno utrjanje (50)
Izločevalno utrjanje je toplotna obdelava, ki sestoji iz topilnega žarjenja in staranja.
Izotermno zadrževanje (72)
Izotermno zadrževanje je del temperaturnega cikla, ko je temperatura konstantna.
Treba se je dogovoriti, za katero temperaturo gre - ali za temperaturo peči, temperaturo na površini
izdelka, temperaturo po vsem prerezu ali pa za temperaturo določenega mesta na izdelku.
Izotermno žarjenje (103)
Izotermno žarjenje je žarjenje, ki obsega avstenitizacijo in ohlajevanje, ki je prekinjeno z izotermnim
zadrževanjem jekla pri temperaturi, kjer se avstenit popolnoma pretvori v ferit in perlit ali cementit in
perlit.
Izveganje (37)
Izveganje je vsaka sprememba oblike in mer izdelka iz železove zlitine med toplotno obdelavo.
Kalilna zmogljivost (88)
Kalilna zmogljivost je zmogljivost medija, da omogoči določen program ohlajanja.
Ta kalilna zmogljivost se lahko opiše z indeksom ostrine gašenja, ki ga je treba še opredeliti.
Kaljenje (134)
Kaljenje je operacija, pri kateri je ohlajanje izdelka iz železove zlitine hitrejše kot v mirujočem zraku.
Priporoča se uporaba izraza, ki natančneje opiše razmere ohlajanja, na primer kaljenje v curku zraka,
kaljenje v vodi, stopenjsko kaljenje itd.
Ko se kali le del izdelka iz železove zlitine in se toplota iz segrevanega dela prenaša v nesegrevani del
izdelka, se to imenuje samozakalitev.
16

---------------------- Page: 18 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
Kaljivost (133)
Kaljivost je sposobnost jekla za martenzitno in/ali bainitno transformacijo.
Kaljivost je pri določenih eksperimentalnih pogojih pogosto definirana s potekom trdote v odvisnosti od
oddaljenosti od kaljene površine (npr. krivulja Jominy).
Kalilna temperatura (127)
Kalilna temperatura je temperatura, s katere se kali (kaljenje).
OPOMBA: V angleščini je izraz “hardening temperature” enakovreden kalilni temperaturi pri kaljivih železovih zlitinah.
Kaloriziranje - glej aluminjenje (4)
Karbonitriranje (16)
Karbonitriranje je kemotermična obdelava, ki se uporablja pri izdelkih iz železovih zlitin, segretih nad
temperaturo A , da se površina obogati z ogljikom in dušikom, ki sta v trdni raztopini avstenita.
c1
Ponavadi tej operaciji takoj sledi kaljenje.
OPOMBI:
1. Medij, v katerem se karbonitrira, mora biti naveden; na primer plin, sol itd.
2. Karbonitriranje v talinah soli, ki vsebujejo cianide, je cianidno karbonitriranje.
Kemotermična obdelava (131)
Kemotermična obdelava je toplotna obdelava v izbranem mediju, ki omogoča spremembo kemične
sestave osnovne kovine z izmenjavo snovi z medijem.
OPOMBA: V angleščini se uporablja izraz “cementation” (cementacija) za vse primere, ko se s kemotermično obdelavo
atomi kovin ali polkovin vnesejo v izdelke iz železovih zlitin.
Koeficient prenosa ogljika (27)
Koeficient prenosa ogljika je masa ogljika, ki se prenese z naogličevalnega medija v jeklo na enoto
površine v eni sekundi pri enoti razlike ogljikovega potenciala med njegovim potencialom v mediju in
koncentracijo ogljika na površini jekla.
Krhkost v modrem - glej popuščna krhkost (61)
Kritična ohlajevalna funkcija (112)
Kritična ohlajevalna funkcija je ohlajevalna funkcija, ki ustreza najmanj ostrim ohlajevalnim
razmeram, ki pa vendar omogočajo potek določene transformacije, pri čemer se preprečuje tudi
nastajanje neželene mikrostrukture.
Ta pojem je treba dopolniti z navedbo obravnavane transformacije, na primer martenzitne, bainitne itd.
Kritična ohlajevalna hitrost (113)
Kritična ohlajevalna hitrost je ohlajevalna hitrost, ki ustreza kritični ohlajevalni funkciji.
Kritične točke - glej temperatura transformacije (126)
17

---------------------- Page: 19 ----------------------

SIST EN 10052 : 2000
Krivulja popuščanja (32)
Krivulja popuščanja je grafični prikaz povezave mehanskih lastnosti in temperature popuščanja za
določen čas popuščanja.
OPOMBA: V angleščini se enakovredno uporablja izraz “tempering diagram”, v slovenščini pa popuščni diagram.
Krivulja segrevanja (21)
Krivulja segrevanja je grafični prikaz funkcije segrevanja.
Lokalno utrjanje (48)
Lokalno utrjanje je postopek za utrditev s kaljenjem dela izdelka iz železove zlitine.
Medij (75)
Medij je sredstvo, v katerem se nahaja izdelek iz železove zlitine med toplotno obdelavo.
Mediji so lahko trdni, tekoči ali plinasti. Njihov pomen je poudarjen z njihovimi toplotnimi (segrevalni
medij ali ohlajevalni medij) in kemičnimi lastnostmi (oksidacijski medij, razogljičevalni medij itd.).
Plinski medij se pogosto imenuje atmosfera.
Medkritična obdelava (128)
Medkritična obdelava je toplotna obdelava podevtektoidnega jekla, ki
...

Questions, Comments and Discussion

Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.