SIST DIN 18915:2013

SLOVENSKI SIST DIN 18915

STANDARD
julij 2013












Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zemeljska dela


Vegetation technology in landscaping – Soil working


Technologie de végétation dans l'architecture de paysage –

Travaux d'excavation du sol

Vegetationstechnik im Landschaftsbau – Bodenarbeiten
























Referenčna oznaka
ICS 65.020.40; 93.020 SIST DIN 18915:2013 (sl)


Nadaljevanje na straneh od 2 do 20



© 2013-07. Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------

SIST DIN 18915 : 2013
NACIONALNI UVOD
Standard SIST DIN 18915 (sl), Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zemeljska dela, 2013,
ima status slovenskega standarda in je enakovreden nemškemu standardu DIN 18915 (de),
Vegetationstechnik im Landschaftsbau – Bodenarbeiten, 2002.
NACIONALNI PREDGOVOR
Nemški standard DIN 18915:2002 je pripravila skupina 01.13.00 "Urejanje zunanjih površin" v okviru
tehničnega odbora za standarde v gradbeništvu.
Slovenski standard SIST DIN 18915:2013 je prevod besedila nemškega standarda DIN 18915:2002. V
primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni standard v
nemškem jeziku. Slovenski prevod standarda je pripravila strateška delovna skupina za urejanje zelenih
površin pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Odločitev za privzem tega standarda je 17. oktobra 2012 sprejel Strokovni svet SIST za splošno
področje.
ZVEZE S STANDARDI
S privzemom tega nemškega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST DIN 18916:2013 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Sadike in saditvena dela
SIST DIN 18917:2013 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Trata in setvena dela
SIST DIN 18919:2013 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Začetno in redno
vzdrževanje zelenih površin
SIST DIN 18920:2013 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zaščita drevja,
rastlinskih sestojev in nasadov pri gradbenih posegih
SIST ISO 10390:2006 (en) Kakovost tal – Določevanje pH

SKLICEVANJA NA NORMATIVNE DOKUMENTE
S privzemom tega standarda je treba zakonska določila, ki so navedena v izvirniku, zamenjati z
veljavnimi slovenskimi zakonskimi določili:

Namesto Zvezne uredbe o zaščiti tal in onesnaženih območjih se upoštevata Uredba o mejnih
vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/2005) in Uredba o
obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/2008).

Namesto Uredbe o uporabi bioloških odpadkov na kmetijskih, gozdnih in vrtnih površinah se upošteva
Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/2008).

Namesto Uredbe o gnojilih se upoštevata Zakon o mineralnih gnojilih (ZminG-1, Uradni list RS, št.
29/2006) in Pravilnik o kakovosti mineralnih gnojil (Uradni list RS, št. 105/2006).

Namesto Zakona o zaščiti kulturnih rastlin se upošteva Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list
RS, št. 83/2012).

V okviru navedbe dokumenta Zahteve glede kakovosti in priporočila za uporabo organskih zastirk in
kompostov pri urejanju zelenih površin se glede uporabe komposta smiselno uporablja Uredba o
obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/2008).

Za določanje reakcije tal se namesto Metodološkega priročnika o poskusih in preiskavah v kmetijstvu
upošteva SIST ISO 10390:2006, Kakovost tal – Določevanje pH.

2

---------------------- Page: 2 ----------------------

SIST DIN 18915 : 2013

Glede pridobivanja rastlin iz naravnih rastišč je treba upoštevati Uredbo o zavarovanih prosto živečih
rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004) in Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih
Natura 2000, Uradni list RS, št. 49/2004).

Glede navedbe vrste tal v preglednici 1 se upošteva, da puhlice v Sloveniji ni.
Pri uporabi standarda je priporočljivo upoštevati tudi drugo strokovno literaturo:
Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2010)
Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1:250 000 (Grčman H. et al. 2013 – v tisku)
Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč (Geodetska uprava RS, 1. junij 2008)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda DIN 18915:2002
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “nemški standard”, v SIST DIN 18915:2013
to pomeni “slovenski standard”.
– Uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Nemški izrazi v besedilu imajo v slovenskem prevodu naslednji pomen:
Oberboden – živica (humozne plasti tal)
Unterboden – mrtvica (mineralne plasti tal)
Vegetationsstück – kos rastlinskega pokrova
Korngrößenverteilung – tekstura tal (zrnavost) – sestava finega dela tal (<2 mm) glede peska,
melja in gline


















3

---------------------- Page: 3 ----------------------

SIST DIN 18915 : 2013
VSEBINA Stran
Predgovor .5
1 Področje uporabe .6
2 Zveza s standardi .6
3 Izrazi in definicije .7
4 Vrednotenje lastnosti tal .8
4.1 Vrednotenje tal z vidika izvedbe zasaditve .8
4.2 Vrednotenje tal z vidika okoljske primernosti .9
5 Klasifikacija tal za potrebe izvedbe zasaditev .9
6 Zahteve.11
6.1 Vrste tal .11
6.2 Snovi za izboljšavo tal .11
6.3 Gnojila .12
6.4 Semena za predhodni nasad in vmesno ozelenitev.12
6.5 Materiali za izvedbo drenaže.12
6.6 Geotekstilije .12
6.7 Substrati .12
7 Postopki ureditve nasadov .12
7.1 Splošno.12
7.2 Obdelava obstoječih rastlin, rastlinskih sestojev in nasadov .12
7.3 Odstranitev škodljivih snovi ter zamenjava onesnaženih in neustreznih tal .13
7.4 Izkop in skladiščenje zemlje .13
7.5 Posegi za uravnavanje talne vlažnosti .13
7.6 Nosilna podlaga.14
7.7 Rastni sloj .14
7.8 Izboljšava tal in založno gnojenje.15
7.9 Predhodna ozelenitev.15
7.10 Obdelava površin nasadov do setve oziroma saditve.15
7.11 Ukrepi glede uporabe rastlin na neraščenem terenu .15
7.12 Odvodnjavanje in zadrževanje vode .15
8 Preskusi.15
8.1 Preskusi, ki se nanašajo na uporabo rastlin.15
8.2 Preskusi, ki se nanašajo na okoljsko primernost .16
9 Preskusne metode.16
9.1 Preskusne metode, ki se nanašajo na uporabo rastlin .16
9.2 Preskusne metode, ki se nanašajo na okoljsko primernost .20
4

---------------------- Page: 4 ----------------------

SIST DIN 18915 : 2013

Predgovor

Ta standard je pripravila skupina 01.13.00 "Urejanje zunanjih površin" v okviru tehničnega odbora za
standarde v gradbeništvu.

Spremembe

V primerjavi z DIN 18915:1990-09 so bile izvedene naslednje spremembe:
a) Okoljsko pomembne zahteve so bile usklajene z Zvezno uredbo o zaščiti tal in onesnaženih
območij.
b) Določene so bile definicije in zahteve za substrate.
c) Dopolnjena in posodobljena so bila tudi pravila iz drugih predpisov.

Predhodne izdaje

DIN 18915-1:1973-11
DIN 18915-2:1973-11
DIN 18915-3:1973-10
DIN 18915:1990-09


5

---------------------- Page: 5 ----------------------

SIST DIN 18915 : 2013
1 Področje uporabe

Ta standard velja za vsa zemeljska dela – tudi pri gradbenih in vzdrževalnih posegih – pri:
– sadikah in saditvenih delih po DIN 18916,
– tratah in setvenih delih po DIN 18917,
– inženirskobiološki varovalni gradnji po DIN 18918,
– začetnem in rednem vzdrževanju zelenih površin po DIN 18919,
– zaščitnih ukrepih po DIN 18920.

Ne velja pa za trate na športnih površinah po DIN 18035-4.

2 Zveza s standardi

Ta standard vključuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij. Sklicevanja
na standarde so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete spodaj. Pri
datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega standarda upoštevajo poznejša dopolnila ali spremembe
katerekoli od navedenih publikacij le, če so z dopolnilom ali spremembo vključene vanj. Pri nedatiranih
sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije (vključno z dopolnili).
DIN 1185-3 Drenaža – Urejanje režima vode v tleh s pomočjo cevne drenaže,
brezcevne drenaže in melioracije spodnjih plasti tal
DIN 4022-1 Nosilna tla in podtalnica – Naziv in opis vrste tal in kamnin – Opis talnih
slojev pri izvedbi talnih vrtin, pri katerih se za pridobivanje vzorcev iz tal in
kamnin ne uporablja kontinuirani način vrtanja
DIN 18035-3 Športne površine – Odvodnjavanje
DIN 18035-4 Športne površine – Trate
DIN 18121-1 Nosilna tla – Pregled talnega vzorca – Vsebnost vode – 1. del: Določanje s
pomočjo sušenja v peči
DIN 18122-1 Nosilna tla – Pregled talnega vzorca – Meje obstojnosti (meje konsistence)
– 1. del: Določanje meje elastičnosti in plastičnosti
DIN 18123 Nosilna tla – Pregled talnega vzorca – Določanje teksture tal
DIN 18128 Nosilna tla – Preverjanje in naprave za izvedbo preverjanj – Določanje
organske snovi z žarilno izgubo
DIN 18196-1 Zemeljska in osnovna dela – Klasifikacija tal za potrebe gradbenih del
DIN 18916 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Sadike in saditvena dela
DIN 18917 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Trata in setvena dela
DIN 18918 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Inženirskobiološka varovalna
gradnja – Zaščite s pomočjo setev, zasaditev, izvedb z živimi in neživimi
gradivi, kombiniranih izvedb
DIN 18919 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Začetno in redno vzdrževanje
zelenih površin
DIN 18920 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zaščita drevja, rastlinskih
sestojev in nasadov pri gradbenih posegih
6

---------------------- Page: 6 ----------------------

SIST DIN 18915 : 2013

4)
Opisni seznam gnojil za urejanje zelenih in športnih površin
1)
Zvezna uredba o zaščiti tal in onesnaženih območjih
1)
Uredba o gnojilih
4)
Priporočila za odvodnjavanje in zadrževanje vode
Zakon o zaščiti kulturnih rastlin
Metodološki priročnik o poskusih in preiskavah v kmetijstvu (Knjiga o metodah) (Handbuch der
landwirtschaftlichen Versuchs- und Untersuchungsmetohodik (Methodenbuch)) Združenja nemških
zavodov za kmetijske preiskave in raziskave, Darmstadt: 1. zvezek, Pregled tal, 4. izdaja 1991,
2)
2. dopolnjena izdaja 1996
Zahteve glede kakovosti in priporočila za uporabo organskih zastirk in kompostov pri urejanju zelenih
4)
površin
3)
Opomnik za zasnovo in izdelavo rešetkastih opornih zidov (kašt) in nasipov
4)
Smernice za načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje zelenih streh
4)
Smernice za načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje zelenih fasad
4)
Smernice za načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje ozelenitev v notranjih prostorih
1)
Uredba o uporabi bioloških odpadkov na kmetijskih, gozdnih in vrtnih površinah

3 Izrazi in definicije

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi.

3.1
nasad (nem. Vegetationsfläche)
površina, zasajena z različnimi vrstami rastlin, ali za tak namen predvidena površina

3.2
utrjen nasad (nem. belastbare Vegetationsfläche)
površina, namenjena izvajanju različnih dejavnosti (na primer hoji, igri ali vožnji), ker je utrjena in
zasajena tako, da brez škode prenese načrtovane obremenitve

3.3
rastni sloj (nem. Vegetationstragschicht)
zgornji sloj tal (ali nasuta zemlja), ki je zaradi svoje sestave in značilnosti primeren za saditev rastlin

3.4
kos rastlinskega pokrova (nem. Vegetationsstück)
del naravne rastlinske združbe, ki je namenjen presaditvi. Sestavljajo ga različne vrste/rodovi (na
primer lesnate rastline, trave, trajnice, zelišča) skupaj s prekoreninjenim delom tal

3.5
živica (nem. Oberboden)
zgornji, humozni del naravnih tal, ki je nastal kot rezultat fizikalnih, kemičnih in bioloških procesov.
Posebej primerna je za izvedbe zasaditev. Vsebuje korenine in semena za rastišče značilnih rastlin



1)
 Dosegljivo pri: Deutsches Informationszentrum für technische Regeln (DITR) im DIN, Burggrafenstraße 6, 10787 Berlin.

2)
 Dosegljivo pri: Verbandes Deutscher Landwirtschaftlicher Untersuchungs- und Forschungsanstalten, VDLUFA – Verlag,
Bismarckstraße 41a. 64293 Darmstadt.


3)
 Dosegljivo pri: Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen e.V. (FGSV), 50973 Köln.

4)
 Dosegljivo pri: Forschungsgesellschaft Landschaftsentwicklung Landschaftsbau e.V. - FLL, Colmantstraße 32, 53115 Bonn.
7

---------------------- Page: 7 ----------------------

SIST DIN 18915 : 2013
3.6
mrtvica (nem. Unterboden)
mineralni sloji/plasti naravnih tal, ki ležijo pod humoznim delom (živico) in nastajajo s preperevanjem
kamninske osnove ali sedimentov. Z ustreznimi ukrepi jo je mogoče pripraviti tako, da je primerna za
izvedbe zasaditev

3.7
nosilna podlaga pri urejanju zelenih površin (nem. Baugrund im Landschaftsbau)
naravna podlaga ali spodnji ustroj, ki nastane tako, da se na naravno podlago nasuje in utrdi kamniti
material

3.8
grobi planum (nem. Planum)
tehnično obdelana, zaključna površina naravne podlage oziroma spodnjega ustroja, ki se izdela tako,
da ima določen nagib za odvodnjavanje, višinsko koto in predpisano ravnost

3.9
fini planum (nem. Feinplanum)
zaključna, tehnično obdelana površina rastnega sloja

3.10
vodoprepustnost tal (nem. Wasserdurchlässigkeit)
lastnost tal, da skozi talni sloj v določenem času steče določena količina vode

3.11
substrat (nem. Substrat)
praviloma umetno izdelana zemljina, ki jo sestavlja mešanica različnih vrst snovi

4 Vrednotenje lastnosti tal

4.1 Vrednotenje tal z vidika izvedbe zasaditve

4.1.1 Splošno

V okviru predhodnih raziskav, kot so opisane v točki 8.1.2, je treba oceniti različne dejavnike, in sicer:
ali so lastnosti tal primerne za načrtovano zasaditev oziroma rabo, ali so potrebne prilagoditve, ali
lahko pride do začasnih oziroma trajnih poškodb živice in v kolikšnem obsegu ter s kakšnimi ukrepi se
lahko takšna škoda zmanjša oziroma prepreči. Pri tem se upoštevajo navedbe točk od 4.1.2 do 4.1.7.

4.1.2 Tekstura tal

Tekstura govori o fizikalnih lastnostih tal. V povezavi s klasifikacijo tal v skupine, kot so opisane v točki
5, se lahko oceni, kako zahtevna bodo zemeljska dela in koliko časa bo potrebnega zanje.

Preskušanje skladno s točko 9.1.1.

4.1.3 Plastične lastnosti in konsistenca tal

Količina vode v tleh določa plastične lastnosti tal in s tem njihovo konsistenco. Konsistenca tal odloča
o tem, na kakšen način jih je mogoče obdelovati. Posledica obdelovanja premokrih tal je
poškodovanje talnih por. Škodo je mogoče popraviti le z velikimi napori in stroški. Poškodovanje talnih
por, še posebej, če se spremeni tudi vodoprepustnost tal, vpliva na vsebnost vode in zraka v tleh in
biološko aktivnost tal ter hkrati zavira razvoj in razrast koreninskega sistema.

Preskušanje skladno s točko 9.1.2.

8

---------------------- Page: 8 ----------------------

SIST DIN 18915 : 2013

4.1.4 Vodoprepustnost tal

Vodoprepustnost je v največji meri odvisna od teksture tal, števila talnih por, še posebej pa od deleža
velikih por.

Vodoprepustnost vpliva na nosilnost rastnega sloja pri izvedbi športnih trat in trat za poležavanje ter
parkirišč s travno rušo pa tudi na izbor ustreznih rastlin, še posebej lesnatih rastlin.

Preskušanje skladno s točko 9.1.3.

4.1.5 Vsebnost organskih snovi

Med organske snovi se v tem primeru štejejo vsi v tleh prisotni organski deli; sem sodijo korenine,
ostanki rastlin in humus.

Tako kot mineralni delci tudi organske snovi vplivajo na plastične lastnosti tal in na njihovo sposobnost
zadrževanja vode.

Preskušanje skladno s točko 9.1.4

4.1.6 Reakcija tal (pH vrednost)

Reakcija tal je izraz za koncentracijo oksonijevih ionov v tleh. Vsaka rastlinska vrsta uspeva v
določenem pH okolju.

Preskušanje skladno s točko 9.1.5.

4.1.7 Zaloga hranilnih snovi

Sem se prištevajo vrste in količinski deleži hranilnih snovi, ki se nahajajo v tleh. Razpoložljivost
hranilnih snovi v tleh se za rastline spreminja. Če je treba, se določi s pomočjo analize tal.

Preskušanje skladno s točko 9.1.6.

4.2 Vrednotenje tal z vidika okoljske primernosti

Pri vrednotenju okoljske primernosti je treba še posebej upoštevati navedbe, ki izhajajo iz Zvezne
uredbe o zaščiti tal in onesnaženih območij.

5 Klasifikacija tal za potrebe izvedbe zasaditev

Glede na primernost za obdelavo sta živica in mrtvica razporejeni v talne skupine, kot so razvidne iz
preglednice 1.

9

---------------------- Page: 9 ----------------------

SIST DIN 18915 : 2013
Preglednica 1

Stolpec 1 2 3 4 5 6 7
Vrstica Talna Ime Tla, na primer Možnost Mineralni delci Kamenins
skupina obdelave ki drobir
Delež delcev v %
brez Premer

poškodb
d


talnih por
mm
d<0,02 mm d>20 mm

1 1 Organska tla Visoko in nizko Stabilne talne – – –
barje pore
2 2 Sipka tla Pesek Brez omejitev ≤10 ≤10 50
3 3 Sipka, kamnita tla Prod, gramoz Brez omejitev ≤10 Več kot 200
10 do 30
4 4 Lahka tla Pesek z malo Šele, ko se
ilovice, površina
Več kot 10 ≤10 50
peščena osuši, pri vsaj
do 20

puhlica, puhlica trdi

konsistenci


(I ≥ 0,75)
c

5 5 Lahka, kamnita tla Ilovnati prod in Kot talna Več kot 10 200
gramoz skupina 4 do 20

6 6 Srednje težka tla Ilovnat pesek, Šele, ko se Več kot 20 ≤10 50
peščena ilovica površina do 40

osuši, pri vsaj

poltrdi

konsistenci
(I ≥ 1,00)
c
7 7 Srednje težka, Ilovnat prod in Kot talna Več kot 20 Več kot 200
kamnita tla gramoz skupina 6 do 40 10 do 30

8 8 Težka tla Rahlo plastičen >40 ≤10 50
do izrazito
Kot talna
plastičen melj
skupina 6
in glina,
glinasta puhlica
9 9 Težka, kamnita tla Talna skupina 8 Kot talna >40 Več kot 200
z d
...