|
Tehnični odbor:
|
IDT - Informatika, dokumentacija, jezik in terminologija
|
|
ICS:
|
01.020
01.140.20
35.240.30
|
| Status: | Objavljen |
| Objavljen: | 01-Sep-2014 |
| Refer. št. objave: | Sporocila 2014-09 |
|
Referenčna oznaka:
|
ISO 24619:2011
|
| Področje projekta (angleško): | This International Standard specifies requirements for the persistent identifier (PID) framework and for using PIDs as references and citations of language resources in documents as well as in language resources themselves. In this context, examples of language resources include such works as digital dictionaries, language-purposed terminological resources, machine-translation lexica, annotated multimedia/multimodal corpora, text corpora that have been annotated with, for example, morpho-syntactic information, and the like. Computational and applied linguists and information specialists create such resources. This International Standard also addresses issues of persistence and granularity of references to resources, first by requiring that persistent references be implemented by using a PID framework and further by imposing requirements on any PID frameworks used for this purpose. PID frameworks also allow the association of general metadata with the identifier, which can also contain citation information. This International Standard specifies minimum requirements for effective use of PIDs in language resources and cites the use of several possible existing standards and de-facto standards, such as: ISO 690 [16], APA [3], MLA [9] for citation information, ISO/IEC 21000-17, IETF RFC 5147, Annotea [2], temporal-fragment [22], XPointer for part identifier syntax and PURL [23], ARK [18], Handle System [24] and DOI [14]. |
| Področje projekta (slovensko): | Ta mednarodni standard določa zahteve za okvir stalne identifikacije (PID) in za uporabo stalne identifikacije in citatov iz jezikovnih virov v dokumentih in jezikovnih virih. V tem smislu primeri jezikovnih virov vključujejo dela, kot so digitalni slovarji, terminološki viri za jezikovno rabo, strojno-prevedeno besedišče, označeni multimedijski/multimodalni korpusi, besedilni korpusi, ki so bili označeni z npr. oblikoslovno-skladenjskimi informacijami, in podobno. Te vire ustvarjajo jezikoslovci na področjih računalniškega in uporabnega jezikoslovja. Ta mednarodni standard obravnava tudi vprašanja o vztrajnosti in razdrobljenost sklicevanja na vire, najprej z zahtevo, da se uporabijo stalne reference z uporabo okvira PID, in nato s predpisovanjem zahtev za vse okvire PID, ki se uporabljajo v ta namen. Okviri PID omogočajo tudi pridružitev splošnih metapodatkov identifikatorjem, ki tudi lahko vsebujejo informacije citiranja. Ta mednarodni standard določa minimalne zahteve za učinkovito uporabo PID-ov v jezikovnih virih in navaja uporabo več mogočih obstoječih standardov in »de facto« standardov, kot so: ISO 690 [16], APA [3], MLA [9] za informacije citiranja, ISO/IEC 21000-17, IETF RFC 5147, Annotea [2], časovni del [22], XPointer za sintakso identifikatorja dela in PURL [23], ARK [18], Handle System [24] in DOI [14]. |