SIST EN ISO 707:1999

SLOVENSKI SIST EN ISO 707
prva izdaja
STANDARD
april 1999













Mleko in mlečni proizvodi - Navodila za vzorčenje
(enakovreden EN ISO 707:1997)

Milk and milk products - Guidance on sampling


Lait et produits laitiers - Lignes directrices pour l'échantillonnage















Deskriptorji: kmetijski pridelki, živilski proizvodi, mlečni proizvodi, mleko, vzorčenje, vzorci,
shranjevanje vzorcev, konzerviranje vzorcev, oprema za vzorčenje




Referenčna številka
ICS 67.100.01 SIST EN ISO 707:1999 (sl)



Nadaljevanje na straneh II in od 2 do 36



© Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.
Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------

SIST EN ISO 707 : 1999
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN ISO 707 (sl), Mleko in mlečni proizvodi - Navodila za vzorčenje, prva izdaja, 1999,
ima status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu standardu EN ISO 707 (en), Milk
and milk products - Guidance on sampling, 1997-05-28.
NACIONALNI PREDGOVOR
Mednarodni standard ISO 707:1997 je pripravil tehnični odbor ISO/TC 34 Kmetijski pridelki in živilski
proizvodi v sodelovanju s tehničnim odborom Evropske organizacije za standardizacijo CEN/TC 302
Mleko in mlečni proizvodi - Metode vzorčenja in analiz. Slovenski standard SIST EN ISO 707:1999 je
prevod evropskega standarda EN ISO 707:1997. V primeru spora glede besedila slovenskega
prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo
standarda je pripravila delovna skupina WG 5 za področje mleka in mlečnih proizvodov v okviru
tehničnega odbora USM/TC KŽP Kmetijski pridelki in živilski proizvodi.
Ta slovenski standard je dne 1999-01-25 odobril direktor USM.
ZVEZA S STANDARDOM
S prevzemom tega evropskega standarda velja naslednja zveza:
SIST ISO 7002:1995 (en) Kmetijski pridelki in živilski proizvodi - Priprava za standardno
metodo vzorčenja iz velikih količin
PREDHODNI IZDAJI
SIS ISO 707:1994 (sl) Mleko in mlečni proizvodi - Metode vzorčenja

SIST ISO 707:1996 (sl) Mleko in mlečni proizvodi - Metode vzorčenja

OPOMBE
- Povsod, kjer se v besedilu standarda uporabljata izraza “evropski oziroma mednarodni
standard”, v SIST EN ISO 707:1999 to pomeni “slovenski standard”.
- Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
- Slovenski standard SIST EN ISO 707:1999 je enakovreden standardu EN ISO 707:1997 in je
objavljen z dovoljenjem
CEN
rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgija

This national document is identical with EN ISO 707:1997 and is published with the permission
of

CEN
rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium

II

---------------------- Page: 2 ----------------------

EVROPSKI STANDARD
EUROPEAN STANDARD EN ISO 707
EUROPÄISCHE NORM julij 1997
NORME EUROPÉENNE


ICS: 67.100.01

Deskriptorji: kmetijski pridelki, živilski proizvodi, mleko, mlečni proizvodi, vzorčenje, vzorci,
shranjevanje vzorcev, konzerviranje vzorcev, oprema za vzorčenje




Slovenska izdaja

Mleko in mlečni proizvodi - Navodila za vzorčenje
(ISO 707:1997)




Milk and milk products - Lait et produits laitiers - Milch und Milchprodukte -
Guidance on sampling Lignes directrices pour Leitfaden zur Probenahme
(ISO 707:1997) l'échantillonnage (ISO 797:1997)
(ISO 707:1997)





Ta evropski standard je dne 1997-05-28 sprejel CEN. Članice CEN morajo izpolnjevati določila
poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez kakršnihkoli
sprememb sprejet kot nacionalni standard.

Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
osrednjem tajništvu ali članicah CEN.

Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri osrednjem tajništvu
CEN, veljajo za uradne izdaje.

Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije,
Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije,
Švedske, Švice in Združenega kraljestva.




CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardisation
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation

Osrednje tajništvo: rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj


© 1993 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN

---------------------- Page: 3 ----------------------

SIST EN ISO 707 : 1999
VSEBINA        Stran
1 Namen .3
2 Zveza z drugimi standardi .3
3 Definicije .3
4 Splošna priporočila.3
5 Naprave .4
6 Tehnika vzorčenja .5
7 Konzerviranje vzorcev .6
8 Shranjevanje in prevoz vzorcev .6
9 Mleko in tekoči mlečni proizvodi.8
10 Nesladkano zgoščeno mleko, sladkano zgoščeno mleko in mlečni koncentrati . 11
11 Poltrdi in trdi mlečni proizvodi, razen masla in sira . 13
12 Vodni sladoledi, sladoledni polproizvodi in drugi zamrznjeni mlečni proizvodi. 14
13 Mlečni prah in posušeni mlečni proizvodi. 16
14 Maslo in maslu podobni proizvodi . 17
15 Maslena maščoba (masleno olje) in podobni proizvodi . 18
16 Sir . 19
Dodatek A: Oprema za vzorčenje in oblike vzorcev . 22
Dodatek B: Toplotno izolirane posode za prenos ohlajenih, zamrznjenih in hitro zamrznjenih
vzorcev živil. 31
Dodatek C: Dodatne informacije za uporabo izoliranih prenosnih posod. 35
Dodatek D: Bibliografija. 36
2

---------------------- Page: 4 ----------------------

SIST EN ISO 707 : 1999
Mleko in mlečni proizvodi – Navodila za vzorčenje
1 Namen
Ta mednarodni standard vsebuje navodila za metode vzorčenja mleka in mlečnih proizvodov za
mikrobiološke, kemične, fizikalne in senzorične analize, razen za vzorčenje mleka od posameznih
živali in za vzorčenje mleka za sistem plačevanja po kakovosti [1]. Ta standard se ne uporablja za
izbiro števila enot vzorcev iz pošiljke in za poznejše postopke v laboratoriju.
Opomba: Število enot, izbranih za vzorčenje z nadzorom po značilnostih, je lahko določeno v skladu z
ISO 5538:1987 [2]. Vzorčenje za nadzor po spremenljivkah je lahko določeno v skladu z ISO 8197:1988 [3].
2 Zveza z drugimi standardi
Določila v spodaj navedenih standardih skupaj z navedbami v tem besedilu sestavljajo določila tega
mednarodnega standarda. V času objave so bile veljavne navedene izdaje. Vsi standardi se revidirajo,
zato se strankam, ki sklenejo pogodbe, zasnovane na tem mednarodnem standardu, priporoča, naj
raziščejo možnost uporabe najnovejše izdaje spodaj navedenih standardov. Člani IEC in ISO
vzdržujejo register veljavnih mednarodnih standardov.
1)
ISO 78-2: -  Kemija - Podloge za standarde - 2. del: Metode za kemično analizo
ISO 7002:1986 Kmetijski pridelki in živilski proizvodi - Podloga za standardno
metodo vzorčenja iz velikih količin
3 Definicije
Za ta mednarodni standard se uporabljajo definicije, dane v standardu ISO 7002, in naslednja
definicija.
3.1 Laboratorijski vzorec: Vzorec, pripravljen za pošiljanje v laboratorij in namenjen za preskušanje.
4 Splošna priporočila
Naslednja navodila niso obvezna pri rutinskem vzorčenju.
Prizadete stranke ali njihovi zastopniki morajo imeti možnost prisostvovati vzorčenju.
Kadarkoli so dane posebne zahteve za vzorčenje in/ali izhajajo iz specifične analize, ki jo je treba
opraviti, je zahteve treba upoštevati.
4.1 Osebe, ki vzorčijo
Vzorčenje lahko opravlja pooblaščena oseba, ki je primerno usposobljena, obvlada tehniko vzorčenja
in nima nobene nalezljive bolezni. Vzorčenje za mikrobiološke preiskave mora vedno izvajati oseba, ki
ima dovolj izkušenj v tehniki vzorčenja za mikrobiološke preiskave.
4.2 Pečatenje in označevanje vzorcev
Vzorci morajo biti zapečateni (v primeru zakonske zahteve ali dogovora med prizadetima strankama)
in označeni z nalepko, ki v celoti predstavlja identifikacijo proizvoda, naravo proizvoda ter vsaj
identifikacijsko številko, ime in podpis (ali začetnici) osebe, odgovorne za odvzem vzorcev. Po potrebi
se vključijo še dodatni podatki o namenu vzorčenja, masi ali prostornini vzorca, enoti, od katere je bil
vzorec odvzet, ter o stanju proizvoda in pogojih shranjevanja v času vzorčenja.
4.3 Dvojni vzorci

1)
V tisku. (Revizija ISO 78-2:1982)
3

---------------------- Page: 5 ----------------------

SIST EN ISO 707 : 1999
Vzorči se v dvojniku, v primeru zakonskih zahtev ali dogovora med prizadetima strankama pa v
večjem številu vzorcev.
Priporočljivo je, da se vzamejo in shranijo dodatni vzorci za arbitražne namene, če se tako dogovorita
zainteresirani stranki.
4.4 Priprava zapisnika (poročila) o vzorčenju
Vzorcem mora biti priložen zapisnik, ki ga je podpisala ali z inicialkama zaznamovala odgovorna
2)
oseba , pooblaščena za vzorčenje, in sopodpisale - če je to potrebno ali dogovorjeno med
prizadetima strankama - prisotne priče. Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke:
a) kraj, datum in čas vzorčenja (navajanje časa vzorčenja se zahteva samo, če se tako dogovorita
prizadeti stranki)
b) imena in podpise oseb, ki so vzorčile, in prič, če so bile navzoče
c) natančno metodo vzorčenja, če se razlikuje od navodil, danih v tem mednarodnem standardu
d) vrsto in število enot, ki sestavljajo pošiljko, skupaj z označbami serije, če so na voljo
e) identifikacijsko število in morebitne označbe serije, od katere so bili odvzeti vzorci
f) število vzorcev, primerno označenih v skladu s serijo, od katere so bili odvzeti
g) naslov, kamor je treba vzorce poslati, kjer je potrebno
h) če je mogoče ime in naslov proizvajalca, trgovca ali oseb, odgovornih za pakiranje proizvoda
Kjer je potrebno, naj se v zapisniku navedejo tudi vsi pomembni pogoji ali okoliščine (na primer stanje
embalaže in njene okolice, temperatura in vlažnost zraka, starost proizvoda, metoda sterilizacije
opreme za vzorčenje, morebitni konzervansi, če so bili dodani vzorcem) in vsi drugi posebni podatki o
proizvodu, ki se vzorči, na primer težave pri homogeniziranju proizvoda.
5 Naprave
5.1 Oprema za vzorčenje
5.1.1 Splošno
Oprema za vzorčenje mora biti izdelana iz nerjavnega jekla ali drugega primernega materiala
ustrezne trdnosti, da ne pride do sprememb vzorca, ki bi lahko vplivale na rezultate preiskav. Vse
površine opreme morajo biti gladke in brez razpok, vsi koti morajo biti zaobljeni, vsa oprema mora biti
pred uporabo suha.
5.1.2 Vzorčenje za mikrobiološke preiskave
Oprema za vzorčenje mora biti čista in pred uporabo sterilizirana. Plastična oprema za enkratno
uporabo mora biti sterilna. Če je oprema izdelana s spajkanjem, morajo spoji vzdržati sterilizacijo pri
o
180 C. Kjer je mogoče, naj se sterilizira na enega od naslednjih načinov:
°
metoda A: v vročem zraku pri temperaturi 170 do 175 C najmanj 2 uri
°
metoda B: v pari pri temperaturi 121 ± 1 C najmanj 20 minut v avtoklavu
Oprema za vzorčenje se po sterilizaciji do uporabe hrani v sterilnih pogojih.

2)
V nekaterih državah vzorčenje ponavadi izvaja zaprisežena oseba.
4

---------------------- Page: 6 ----------------------

SIST EN ISO 707 : 1999
Če v posebnih primerih sterilizacija po metodah A in B ni mogoča, se lahko uporabljajo naslednje
alternativne metode, ki pa se upoštevajo le kot sekundarne metode; uporabljajo se le, če se oprema
za vzorčenje uporabi takoj po sterilizaciji:
metoda C: z ožiganjem, tako da pridejo vse delovne površine opreme za vzorčenje v stik s
plamenom
metoda D: potopitev v najmanj 70-odstotno (V/V) raztopino etanola
metoda E: ožiganje s 96-odstotnim etanolom (V/V)
Opozorilo! 96-odstotni etanol je higroskopičen, zato se po daljšem času uporabe njegova
koncentracija lahko spremeni
metoda F: obsevanje z zadostno dozo žarkov γ
Po sterilizaciji po metodah C, D ali E je treba opremo za vzorčenje ohladiti pod sterilnimi pogoji
oziroma pri metodi D pred vzorčenjem splakniti z raztopino etanola.
5.1.3 Vzorčenje za kemično in fizikalno analizo ter za senzorično preiskavo
Oprema za vzorčenje mora biti čista in suha ter ne sme vplivati na lastnosti, kakor so vonj, aroma,
konsistenca in sestava proizvoda. V nekaterih primerih se sterilna oprema zahteva, da bi preprečili
mikrobiološko kontaminacijo proizvoda.
5.2 Posode za vzorce
Posode in pokrovi posod za vzorce morajo biti iz takega materiala in konstrukcije, da vzorec ustrezno
zaščitijo in v njem ne povzročijo sprememb, ki bi lahko vplivale na rezultate poznejših analiz ali
preiskav. Primerni materiali so steklo, nekatere kovine (na primer nerjavno jeklo) in nekatere plastike
(na primer polipropilen). Posode naj bodo neprozorne. Če so prozorne, jih je treba z vzorcem hraniti v
temnem prostoru. Posode in pokrovi morajo biti suhi, čisti in sterilni oziroma primerni za sterilizacijo po
eni od metod, opisanih v 5.1.2.
Oblika in velikost posod morata biti primerni za posebne zahteve vzorčenega proizvoda. Uporabljajo
se lahko plastične posode za enkratno uporabo kakor tudi aluminijska folija ustrezne čvrstosti (sterilna
in nesterilna) ter primerne plastične vreče, ki se zapirajo na ustrezen način.
Posode, razen plastičnih vreč, morajo biti dobro zaprte, bodisi s primernim zamaškom ali pa z
navojnim pokrovom iz kovine ali plastike, ki ima, po potrebi, še plastično tesnilo. To tesnilo mora biti
netopno, nevpojno in neprepustno za maščobo ter ne sme vplivati na sestavo, lastnosti, vonj in aromo
vzorca. Če se uporabljajo zamaški, morajo biti izdelani ali prekriti z materialom, ki ne vpija in je brez
vonja in arome.
Posode za vzorce, ki so namenjeni za mikrobiološke preiskave, ne smejo biti zaprte s plutovinastimi
zamaški ali pokrovi s plutovinastimi tesnili, četudi so opremljeni z vložkom. Posode za trde, poltrde in
viskozne proizvode morajo imeti široko odprtino.
Pri proizvodih v majhnih prodajnih pakiranjih se le-ta štejejo kot posode za vzorec; vzorec je tako
sestavljen iz enega ali več nepoškodovanih in neodprtih pakiranj.
Zahteve za izolirane posode, namenjene prenosu ohlajenih, zamrznjenih ali hitro zamrznjenih
vzorcev, so dane v dodatku B.
6 Tehnika vzorčenja
Vzorči se tako, da se dobi reprezentativni vzorec proizvoda.
Če se ločeno vzamejo vzorci za mikrobiološko, kemično in fizikalno analizo ter senzorično preiskavo,
se najprej s sterilno opremo in posodami aseptično odvzamejo vzorci za mikrobiološke preiskave (glej
5.1.2).
5

---------------------- Page: 7 ----------------------

SIST EN ISO 707 : 1999
Ravnati je treba skrbno, da sterilizacija opreme za vzorčenje ali vzorčevalnih armatur, na primer
ožiganje z etanolom, pri jemanju vzorcev za senzorične preiskave ne deluje negativno na aromo.
Natančna metoda vzorčenja in masa ali prostornina proizvoda, ki se vzorči, sta odvisni od vrste
proizvoda in namena vzorčenja. Za podrobnosti teh zahtev glej odstavke od 9 do 16. Če proizvodi
vsebujejo grobe delce, je morda treba povečati najmanjšo količino vzorca. Posodo za vzorec je treba
zapreti takoj po vzorčenju.
Pri proizvodih v majhnih prodajnih pakiranjih se za vzorec jemlje eden ali več neodprtih proizvodov.
Po potrebi se vzame dodatni vzorec za nadzorovanje temperature med prenosom v laboratorij za
preskušanje.
7 Konzerviranje vzorcev
Vzorcem za mikrobiološko ali senzorično preiskavo se ponavadi ne smejo dodajati sredstva za
konzerviranje.
Konzervirno sredstvo se sme dodati posameznim mlečnim proizvodom:
a) če je navodilo, da se to lahko izvede, izdal laboratorij za preskušanje
b) če je konzervirno sredstvo tako, da ne vpliva na poznejše analize, in ne bo izvedeno
preskušanje teksture in arome
c) če sta vrsta in količina konzervirnega sredstva navedeni v zapisniku o vzorčenju in tudi na
nalepki
8 Shranjevanje in prevoz vzorcev
Shranjevanje in pošiljanje vzorcev ne smeta bistveno vplivati na stanje vzorca, kakršno je bilo v času
vzorčenja. Med prevozom je, če je to potrebno, treba paziti, da vzorec ne pride v stik s tujimi vonji,
neposredno sončno svetlobo in drugimi neugodnimi pogoji.
Če je potrebno hlajenje, pomenijo najmanjše zahteve, ki jih je treba izpolniti, temperaturna območja, ki
jih uradno predpiše ali določi proizvajalec. Temperaturo shranjevanja po vzorčenju je treba doseči v
čim krajšem času. Čas in temperaturo je treba upoštevati v povezavi in ne ločeno. Temperature
shranjevanja so dane v razpredelnici 1.
6

---------------------- Page: 8 ----------------------

SIST EN ISO 707 : 1999
Razpredelnica 1: Konzerviranje vzorcev, temperatura shranjevanja in najmanjša velikost
vzorca
1)
Vzorčenje v Proizvod Dovoljeni Temperatura Najmanjša
skladu z konzervansi shranjevanja velikost
2)
odstavkom za vzorce vzorca
vzorca pred
za kemično prevozom in
in fizikalno med njim
o
analizo ( C)
9 nesterilizirano mleko in tekoči mlečni da 0 do 4 100 ml ali g
proizvodi
9 sterilizirano mleko, kratkotrajno ne okolje,    100 ml ali g
sterilizirano mleko in sterilizirani tekoči največ 30

mlečni proizvodi v neodprtem
pakiranju
9 sterilizirano mleko, kratkotrajno da 0 do 4 100 ml ali g
sterilizirano mleko in sterilizirani tekoči

mlečni proizvodi po vzorčenju s
proizvodne linije ali iz enega ali več
izvirnih pakiranj
10 zgoščeno mleko, sladkano zgoščeno ne okolje, 100 g
mleko in mlečni koncentrati
največ 30
11 poltrdi in trdi mlečni proizvodi, razen ne 0 do 4 100 g
masla in sira
12 vodni sladoledi in sladoledni ne -18 ali nižja 100 g
polproizvodi
13 mlečni prah in posušeni mlečni ne okolje, 100 g
proizvodi največ 30
14 maslo in masleni proizvodi ne 0 do 4 50 g
(na temnem)
15 mlečna maščoba (masleno olje ne 0 do 4 50 g
in podobni proizvodi)
(na temnem)
16 sveži sir ne 0 do 8 100 g
16 topljeni sir ne okolje, 100 g
največ 30
16 drugi siri ne 4 do 8 100 g
1) Temperature v razpredelnici so splošne smernice. Za specifične analize so lahko primernejše druge temperature. Pod
določenimi pogoji ni vedno mogoče ali je celo nemogoče vzdrževati temperature, ki so specificirane v tej razpredelnici ali
upoštevane kot zaželene za specifične analize. Zato se priporočajo uporaba primernih posod v vseh primerih, kjer je to
potrebno (glej tudi dodatek B), ter nadzor in zapisovanje temperatur na primeren način.
2) Glede na zahtevane preskuse in vrsto proizvoda je lahko potreben večji vzorec.

Vzorci se pošljejo v laboratorij za preskušanje takoj po vzorčenju. Čas pošiljanja vzorcev v laboratorij
za preskušanje mora biti čim krajši, najbolje do 24 ur. Če se zahteva, je treba vzorce poslati v skladu z
navodili laboratorija za preskušanje.
7

---------------------- Page: 9 ----------------------

SIST EN ISO 707 : 1999
9 Mleko in tekoči mlečni proizvodi
9.1 Uporabnost
Navodila v tem poglavju se uporabljajo za surovo in toplotno obdelano mleko (razen za surovo mleko
posameznih živali in vzorčenje mleka za sistem plačevanja po kakovosti), polno, delno posneto in
posneto mleko, aromatizirano mleko, smetano, fermentirano mleko, pinjenec, tekočo sirotko in
podobne proizvode.
9.2 Naprave
Oprema za vzorčenje mora ustrezati opisu v 5. poglavju.
9.2.1 Naprave za ročno mešanje
Naprave za mešanje tekočin v velikih posodah morajo imeti dovolj veliko površino, da se proizvodi
lahko primerno premešajo. Zaradi različnih oblik in velikosti posod ni mogoče priporočiti specifične
oblike mešal za vse namene. Narejena morajo biti tako, da med mešanjem ne poškodujejo notranje
površine posode.
9.2.1.1 Naprave za ročno mešanje v majhnih posodah
Mešalo (potopno) za mešanje tekočin v majhnih posodah (npr. v vedrih in mlekarskih vrčih) primerne
oblike in velikosti je na sliki A.1. Dolžina mora biti prilagojena globini posode.
9.2.1.2 Naprave za ročno mešanje v velikih posodah
Mešalo (potopno) za mešanje tekočin v večjih posodah (npr. v hladilnih tankih na posestvih in
zbiralnih cisternah) primerne oblike in velikosti je na sliki A.2.
9.2.2 Naprave za strojno mešanje
9.2.2.1 Vgrajena mešala
Tehnične zahteve in oblike vgrajenih mešal so odvisne od proizvoda, ki se meša v cisterni ali posodi.
Uporabljajo se različne oblike mešal, za katere pa ni potrebe, da bi bile opisane v tem mednarodnem
standardu.
9.2.2.2 Odstranljiva mešala
Odstranljiva mešala imajo ponavadi vijak in se vstavijo v transportne, zbiralne ali vagonske cisterne
skozi glavno odprtino.
Najboljši rezultati mešanja se dosežejo v globini, ki ustreza sedmim desetinam polnilne višine.
Priporočljivo je, da je mešalo nagnjeno pod kotom 5 do 20°, ker to omogoča tako navpično mešanje
tekočine kot vodoravno gibanje.
9.2.3 Naprave za jemanje vzorcev
9.2.3.1 Naprave za vzorčenje
Zajemalko primerne oblike in velikosti za vzorčenje prikazuje slika A.3. Stožčasta oblika zajemalke
olajša uporabo.
9.2.3.2 Posode za vzorce
Prostornina posod za vzorce mora biti taka, da jih vzorci skoraj v celoti napolnijo in da omogoča
pravilno mešanje vzorca pred preiskavo ter preprečuje mešanje med prevozom.
8

---------------------- Page: 10 ----------------------

SIST EN ISO 707 : 1999
9.2.3.3 Toplotno izolirana prenosna posoda
Glej dodatek B.
9.3 Vzorčenje
Vso tekočino je treba temeljito premešati, bodisi z obračanjem, strojnim mešanjem, s prelivanjem iz
ene posode v drugo z enako prostornino, dokler ni dosežena primerna homogenost. Za ta namen se
lahko uporabi oprema, navedena v 9.2.1 in 9.2.2.
Vzorec je treba odvzeti takoj po mešanju. Količina vzorca ne sme biti manjša od 100 ml.
9.3.1 Vzorčenje za mikrobiološko preiskavo
Vedno je treba najprej odvzeti vzorce za mikrobiološke preiskave in upoštevati aseptično tehniko, če
je le mogoče iz istih posod kot vzorce za kemično in fizikalno analizo ter senzorično preiskavo.
Oprema za vzorčenje in posode za vzorce se sterilizirajo tako, kot je opisano v 5.1.2. Naprej se ravna
tako, kot je opisano v 9.3.2, in uporabljajo se aseptični postopki.
9.3.2 Vzorčenje za kemično in fizikalno analizo ter senzorično preiskavo
V določenih primerih morata biti sterilni oprema za vzorčenje in posoda za vzorce za kemično in
fizikalno analizo kot tudi za senzorično preiskavo.
9.3.2.1 Majhne posode, molzni in mlekarski vrči
Mleko se temeljito premeša, na primer s pretakanjem ali z vrtljivim ali potopnim mešalom.
9.3.2.2 Mlečni tanki ali kadi
Mleko se strojno meša najmanj 5 minut, dokler ni dosežena homogenost. Če je tank opremljen s
programatorskim mešalnim sistemom, se lahko vzorči že po kratkotrajnem mešanju (1 do 2 minuti).
Ko je vijak mešala blizu površine mleka, se mešalo ne sme uporabiti, saj bi to verjetno povzročilo
penjenje.
9.3.2.3 Tehtalna posoda
Pri zagotavljanju reprezentativnega vzorca je pomembno, da je mleko v tehtalni posodi primerno
premešano. Stopnja mešanja, ki se doseže ob zlivanju v tehtalno posodo, niha in ne omogoča
ustreznega vzorčenja. Pomembno je, da se mleko še dodatno premeša. S preskusom se ugotovi,
koliko časa je treba dodatno mešati. Kadar količina mleka, ki se vzorči, presega prostornino tehtalne
posode, je treba odvzeti reprezentativni vzorec celotne količine mleka.
9.3.2.4 Velike posode, skladiščni tanki, železniške in cestne cisterne
V vsakem primeru je treba mleko pred vzorčenjem temeljito premešati, npr. strojno, s čistim
komprimiranim zrakom brez penjenja ali s potopnim mešalom. Ko se uporablja komprimirani zrak, to
ne sme kakorkoli vplivati na proizvod, ki se meša.
Obseg mešanja je odvisen od časa, v katerem je mleko mirovalo.
Ko je vijak mešala blizu površine mleka, se mešalo ne sme uporabiti, saj bi to verjetno povzročilo
penjenje.
Mešanje z uporabo potopnega ali odstranljivega mešala v skladiščnih tankih ter v železniških in
cestnih cisternah mora biti izvedeno na naslednji način:
9

---------------------- Page: 11 ----------------------

SIST EN ISO 707 : 1999
a) če se mleko vzorči v času do 30 minut po polnjenju v posodo, se meša najmanj 5 minut s
potopnim ali vrtljivim mešalom; če je bilo mleko v posodi dlje časa, je treba mešanje podaljšati
na najmanj 15 minut
b) če je posoda popolnoma napolnjena, kot je ponavadi pri transportnih, cestnih in železniških
cisternah, se lahko ustrezno mešanje pri mleku, ki že kaže znake izločanja maščobe, doseže
samo s strojnim mešanjem
V veliki posodi, ki ima iztok na dnu ali pipo za vzorčenje na drugem mestu, ostane na iztoku le majhna
količina mleka, ki niti po mešanju ni reprezentativna za celotno vsebino posode. Zato je najbolje
vzorčiti skozi vratca. Če se vzorči skozi iztočni ventil ali pipo za vzorčenje, je treba iztočiti dovolj
mleka, da vzorci resnično pomenijo celoto.
Učinkovitost mešalne metode mora ustrezati namenu predvidene analize. Merilo zanjo je ponovljivost
rezultatov analize vzorcev, ki se vzamejo bodisi iz različnih delov celote ali pa iz odtoka iz tanka v
intervalih med praznjenjem.
9.3.2.5 Posode različnih oblik
Za vzorčenje iz plitvih posod je potrebna posebna oprema.
9.3.2.6 Razdeljene količine
Kadar ni treba preiskati posameznega dela celotne količine zbranega mleka, se po mešanju vsebine
odvzame reprezentativna količina iz vsake posode in v zapisniku o vzorčenju navedeta količina ter
posoda, iz katere je bila odvzeta, kot je navedeno v 4.4.
Nato se zmešajo deli teh reprezentativnih količin v količinah, ki so proporcionalne velikosti posod, iz
katerih so bile vzete. Po mešanju se odvzamejo vzorci iz te mešanice.
9.3.2.7 Vzorčenje iz zaprtih sistemov
Pri odvzemu vzorcev iz teh sistemov (npr. linij za kratkotrajno sterilizacijo, aseptične tehnike), še
posebej za mikrobiološke analize, je treba upoštevati navodila za delovanje vgrajene opreme za
vzorčenje.
9.3.2.8 Prodajna pakiranja
Vsebina nepoškodovanega in neodprtega pakiranja je vzorec.
9.3.3 Uporabnost pri drugih proizvodih, razen mleka
9.3.3.1 Pinjenec, fermentirano mleko in aromatizirano mleko
Vzorči se po primerni metodi, ki se izbere med opisanimi za mleko, vendar še preden bi lahko prišlo
do izločanja maščobe ali drugih trdnih delcev. V nasprotnem primeru se odvzame reprezentativni
vzorec iz homogenega proizvoda, kot je opisano v 9.3.1.
9.3.3.2 Smetana
Če se za mešanje smetane uporablja potopno ali strojno mešalo, je treba z njim temeljito premešati
vse plasti smetane v posodi od dna do vrha.
Da se prepreči penjenje, stepanje ali metenje smetane, se kolut mešala med mešanjem ne sme
dvigati nad površino smetane. Za mešanje se lahko uporablja oprema, opisana v 9.2.1 (glej sliki A.1 in
A.2). Če se uporablja strojno mešalo, je treba preprečiti vnos zraka.
9.3.3.3 Sirotka
Izbere se primerna metoda izmed tistih, ki so opisane za mleko.
10

---------------------- Page: 12 ----------------------

SIST EN ISO 707 : 1999
9.4 Konzerviranje, shranjevanje in pošiljanje vzorcev
Glej poglavji 7 in 8.
10 Nesladkano zgoščeno mleko, sladkano zgoščeno mleko in mlečni
koncentrati
10.1 Uporabnost
Navodila v tem poglavju se uporabljajo za nesladkano zgoščeno mleko, sladkano zgoščeno mleko in
mlečne koncentrate ter podobne proizvode.
10.2 Oprema za vzorčenje (Glej 5.1)
10.2.1 Mešala (Glej 9.2.1 in 9.2.2)
10.2.2 Lopatasta mešala
Imajo široke liste in so dovolj dolga, da dosežejo dno posode s proizvodom, ter imajo en rob skladen z
notranjo obliko posode (glej sliko A.4).
10.2.3 Zajemalke (Glej 9.2.3)
10.2.4 Mešalne palice so dolge približno 1 m, s premerom približno 35 mm.
10.2.5 Posode za vzorčenje podvzorcev imajo prostornino 5 litrov in širok vrat.
10.2.6 Žlice ali lopatice, s širokimi listi.
10.2.7 Posode za vzorce (Glej 5.2)
Prostornina posod za vzorce mora biti taka, da jih vzorec skoraj v celoti zapolni, hkrati pa omogoča
pravilno mešanje vzorca pred preskušanjem.
...