SIST-TS 1100:2011

SLOVENSKA SIST-TS 1100


TEHNIČNA

april 2011
SPECIFIKACIJA











Vroče pocinkanje – Korozijska zaščita železnih in jeklenih delov
signalnovarnostne in telekomunikacijske opreme ob železniški progi
(panožna oznaka TS-Z a3.034)





























Referenčna oznaka

ICS 25.220.40; 93.100 SIST-TS 1100:2011 (sl)



Nadaljevanje na straneh od 2 do 14



© 2011-04. Tehnično specifikacijo je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------

SIST-TS 1100 : 2011
NACIONALNI UVOD
Tehnična specifikacija SIST-TS 1100 (sl), Vroče pocinkanje – Korozijska zaščita železnih in jeklenih
delov signalnovarnostne in telekomunikacijske opreme ob železniški progi (panožna oznaka TS-Z
a3.034), 2011, ima status slovenske tehnične specifikacije.

NACIONALNI PREDGOVOR
Avtor dokumenta je Ministrstvo RS za promet, izdajatelj pa Slovenski inštitut za standardizacijo.
Odločitev za izdajo tega dokumenta je dne 17. marca 2011 sprejel Strokovni svet SIST za splošno
področje.

ZVEZE S STANDARDI
S privzemom te tehnične specifikacije veljajo za omenjeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN ISO 1461 Prevleke na jeklenih predmetih, nanesene z vročim pocinkanjem –
Specifikacije in metode preskušanja (ISO 1461)
SIST EN ISO 1463 Kovinske in oksidne prevleke – Merjenje debeline prevleke – Mikroskopska
metoda (ISO 1463)
SIST EN ISO 2178 Nemagnetne prevleke na magnetnih osnovah – Merjenje debeline prevleke –
Magnetna metoda (ISO 2178)
SIST EN ISO 10111 Kovinske in druge anorganske prevleke – Merjenje mase na enoto površine
– Pregled gravimetrijskih in kemijskih analiznih metod (ISO 10111)
SIST EN ISO 3882 Kovinske in druge anorganske prevleke – Pregled metod za merjenje
debeline (ISO 3882)
SIST ISO 2859-1 Postopki vzorčenja pri kontroli po opisnih (atributivnih) spremenljivkah – 1.
del: Pravila vzorčenja, razvrščena po prevzemni meji kakovosti (AQL), za
kontrolo zaporednih partij (lotov)
SIST ISO 2859-1/C1 Postopki vzorčenja pri kontroli po opisnih (atributivnih) spremenljivkah –
1. del: Pravila vzorčenja, razvrščena po prevzemni meji kakovosti (AQL), za
kontrolo zaporednih partij (lotov) – Tehnični popravek 1
SIST EN ISO 9220 Kovinske prevleke – Merjenje debeline prevleke – Postopek z vrstičnim
elektronskim mikroskopom (ISO 9220)
SIST EN ISO 4518 Kovinske prevleke – Merjenje debeline prevleke – Profilometrijska metoda
(ISO 4518)
OPOMBA
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del tehnične specifikacije.


2

---------------------- Page: 2 ----------------------

SIST-TS 1100 : 2011

VSEBINA Stran

1 Predmet in področje uporabe .4
2 Izrazi in definicije .4
3 Zveza z drugimi referenčnimi dokumenti.4
4 Splošna predstavitev vročega pocinkanja.4
4.1 Prednosti vročega pocinkanja .5
4.2 Postopki izvedbe vročega pocinkanja .5
5 Zahteve in pogoji za vroče pocinkanje .5
5.1 Varnostne zahteve.5
5.2 Tehnološke zahteve za pripravo konstrukcij in izdelkov za vroče pocinkanje .5
5.3 Druga določila in pogoji .10
5.4 Zahteve glede prevleke .11
5.5 Kontrola debeline in videza pocinkane prevleke .12
6 Vzdrževanje in sanacije pocinkane prevleke.13
6.1 Splošne zahteve.13
6.2 Sanacija poškodb vroče pocinkane protikorozijske zaščite .14
6.3 Priprave površin za popravilo ali obnovo.14
3

---------------------- Page: 3 ----------------------

SIST-TS 1100 : 2011
1 Predmet in področje uporabe
Ta specifikacija določa zahteve in pogoje korozijske zaščite s postopkom vročega pocinkanja.
Specifikacija je priporočljiva za uporabo pri novogradnjah ali modernizacijah, za korozijsko zaščito
železnih in jeklenih delov signalnovarnostne in telekomunikacijske opreme ob železniški progi in
drugih delov, ki tehnološko in dimenzijsko ustrezajo zahtevam za vroče pocinkanje, z namenom
zagotovitve optimalne, dolgoročno obstojne in učinkovite korozijske zaščite. Uporablja pa se lahko tudi
za signalnovarnostne in telekomunikacijske dele, ki so zaščiteni s premaznimi sredstvi.
2 Izrazi in definicije
Vroče pocinkanje je toplotni proces korozijske zaščite jeklenih površin z zaščitno prevleko cinka in
železocinkovih plasti s postopkom potapljanja jeklenih izdelkov v cinkovo talino, ki ščiti kovinske
izdelke pred rjo, optimira odpornost njihove površine proti mehanski obrabi in koroziji.
Vzorec je kos ali določeno število kosov neke količine, ki bo izbrana za vzorčno kontrolo.
Referenčna površina je območje, v okviru katerega bodo izvedene meritve.
3 Zveza z drugimi referenčnimi dokumenti
– SIST EN ISO 1461, Prevleke na jeklenih predmetih, nanesene z vročim pocinkanjem –
Specifikacije in metode preskušanja (ISO 1461)
– SIST EN ISO 1463, Kovinske in oksidne prevleke – Merjenje debeline prevleke – Mikroskopska
metoda (ISO 1463)
– SIST EN ISO 14713, Antikorozijska zaščita železnih in jeklenih konstrukcij – Cinkove in
aluminijeve prevleke – Smernice (ISO 14173)
– SIST EN ISO 2178, Nemagnetne prevleke na magnetnih osnovah – Merjenje debeline prevleke –
Magnetna metoda (ISO 2178)
– SIST EN ISO 10111, Kovinske in druge anorganske prevleke – Merjenje mase na enoto površine
– Pregled gravimetrijskih in kemijskih analiznih metod (ISO 10111)
– SIST EN ISO 3882, Kovinske in druge anorganske prevleke – Pregled metod za merjenje
debeline (ISO 3882)
– SIST ISO 2859-1, Postopki vzorčenja pri kontroli po opisnih (atributivnih) spremenljivkah – 1. del:
Pravila vzorčenja, razvrščena po prevzemni meji kakovosti (AQL), za kontrolo zaporednih partij
(lotov)
– SIST ISO 2859-1/C1, Postopki vzorčenja pri kontroli po opisnih (atributivnih) spremenljivkah –
1. del: Pravila vzorčenja, razvrščena po prevzemni meji kakovosti (AQL), za kontrolo zaporednih
partij (lotov) – Tehnični popravek 1
– SIST EN ISO 9220, Kovinske prevleke – Merjenje debeline prevleke – Postopek z vrstičnim
elektronskim mikroskopom (ISO 9220)
– SIST EN ISO 4518, Kovinske prevleke – Merjenje debeline prevleke – Profilometrijska metoda
(ISO 4518)
4 Splošna predstavitev vročega pocinkanja
Vroče pocinkanje je toplotni proces korozijske zaščite jeklenih površin z zaščitno prevleko cinka in
železocinkovih plasti s postopkom potapljanja jeklenih izdelkov v cinkovo talino.
Zaščitna prevleka zaščiti površine kovinskih izdelkov pred rjo in optimira odpornost njihove površine
proti mehanski obrabi in koroziji.

4

---------------------- Page: 4 ----------------------

SIST-TS 1100 : 2011

4.1 Prednosti vročega pocinkanja
– Nizki začetni stroški in stroški vzdrževanja (v večini primerov lahkih konstrukcij in njih delov):
pocinkanje velja za cenejši strošek zaščite kot nanašanje zaščitnih premaznih sistemov, dolg
obstoj protikorozijske zaščite predstavlja zanemarljiv strošek vzdrževanja.
– Dolga življenjska doba: od 20 do 40 let obstoja v industrijskih in obmorskih okoljih, od 50 do 100
let v manj agresivnih okoljih.
– Trikratna zaščita: pocinkanje zaščiti kovino na tri načine: prvi je zaščitna prevleka cinka, ki ščiti
površine pred korozijo in vremenskimi razmerami; drugi je trda površina, ki varuje pred
odstranitvijo ali mehansko poškodbo površine; tretji je galvanski oprijem cinka na kovino, ki v
primeru površinske poškodbe na določenem območju ne dovoli širitve korozije na nepoškodovan
del prevleke.
– Hitra uporabnost: po končanem cinkanju se lahko izdelek takoj uporabi za nadaljnjo montažo.
– Enostaven nadzor in kontrola: prevleka cinka se enakomerno porazdeli po vsej površini izdelka.
Debelino nanosa cinka na kovino je mogoče enostavno izmeriti z magnetnim merilnikom.
– Postopek nanosa prevleke: v primerjavi z nanosi premaznih sistemov poteka hitro.
4.2 Postopki izvedbe vročega pocinkanja
Postopki vročega pocinkanja se izvajajo po naslednjih tehnoloških operacijah:
– razmastitev – odstranitev maščob s površine kovinskih delov v vroči kopeli natrijevega hidroksida;
– dekapiranje – jedkanje s kislino za odstranitev vseh oksidnih delcev s površine izdelkov;
– izpiranje – s površine elementov se z izpiranjem odstranijo vsi ostanki kemičnih elementov
predhodnih operacij;
– predgretje – kovinski deli se v posebni komori osušijo in segrejejo na potrebno temperaturo, da
se v nadaljevanju procesa doseže optimalna združitev kovin;
– cinkanje – kovinski elementi se potopijo v kad s cinkovo talino, ki je segreta na 450 Cº. Začne se
proces združevanja – galvanizacije in nanos cinkove prevleke na površino kovine;
– ohlajanje – da bi se izognili nepravilni oksidaciji površine cinka (bela rja), se morajo izdelki ohlajati
v suhih in dobro prezračenih prostorih.
5 Zahteve in pogoji za vroče pocinkanje
Kemijska vsebnost in stanje površine osnovnega materiala (npr. hrapavost), teža elementa in pogoji
pocinkanja vplivajo na videz, debelino, sestavo, fizikalne in mehanske lastnosti prevleke, zato je treba
upoštevati varnostne, tehnološke in dimenzijske zahteve elementov ter tudi zahteve osnovnega
materiala za vroče pocinkanje.
5.1 Varnostne zahteve
Skladno s splošnimi predpisi o varnosti je treba za pocinkanja zagotoviti odzračevanje zaprtih delov na
kovinskih izdelkih. Odzračevanje ima poseben varnostni pomen z vidika preprečitve zaprtih delov
elementov ali konstrukcije zaradi eksplozije pri cinkanju. V nadaljevanju so določene podrobnosti
glede odprtin za odzračevanje.
5.2 Tehnološke zahteve za pripravo konstrukcij in izdelkov za vroče pocinkanje
5.2.1 Materiali
Za izdelavo izdelkov, ki bodo zaščiteni z vročim pocinkanjem, je priporočljiva uporaba kakovostnih
materialov s primerno kemično sestavo, saj le-ta vpliva na kakovost in videz cinkove prevleke.
Nelegirana konstrukcijska jekla, nizko legirana jekla in železna litina so ugodni za vroče pocinkanje.
Avtomatska jekla, legirana z žveplom, niso primerna za vroče pocinkanje.
5

---------------------- Page: 5 ----------------------

SIST-TS 1100 : 2011
V primerih nejasnosti o primernosti materiala za pocinkanje se priporoča preskus sposobnosti za
cinkaje na vzorcu materiala.
5.2.2 Kemijska sestava materiala
Kemijska sestava jekla odločilno vpliva na debelino, videz in kakovost cinkove prevleke. Daleč največji
vpliv ima silicij, saj je masa nanosa odvisna od vsebnosti silicija v jeklu, zato jekla ne smejo biti
pomirjena s silicijem.
Ugodna vsebnost silicija je v naslednjih območjih (v %):
– 0 < Si < 0,02
– 0,13 < Si < 0,20
Najbolj kritična vsebnost je: 0,03 % < Si < 0,12 % (območje Sandelin). Če je vsebnost silicija pod
območjem Sandelin (0,03 %), je zelo pomembna tudi vsebnost fosforja, takrat mora biti izpolnjena
naslednja empirična formula:
– Si (%) + 2,5 P (%) < 0,09 %
Vsebnost drugih kemijskih elementov ni tako bistvena, naj pa bo v naslednjih mejah:
– C < 0,2 %
– P < 0,045 %
– S < 0,05 %
– Cu < 0,5 %
– Mn < 0,5 %
Vsebnosti zunaj navedenih parametrov lahko močno poslabšajo videz (sivost, hrapavost) ali kakovost
prevleke (luščenje).
5.2.3 Valjalne napake jekla
Jeklo ne sme vsebovati napak:
– dvoplastnosti,
– zavaljanja, ki je vidno v obliki vzdolžnih črt,
– zavaljane škaje,
– uvaljanja nečiste emulzije in nečistoč (oksidov).
5.2.4 Zahteve kakovosti površine
Osnovni pogoj za kakovostno pocinkanje je čistost površine izdelka. Na površini ne sme biti ostankov
barve ali lakov, olj in maščob, varilnih sprejev, stare cinkove prevleke, drugih površinskih zaščit in
ostankov varilne žlindre ali škaje. Ti ogrožajo dober izid cinkanja in jih s predpripravo na cinkanje ni
mogoče odstraniti.
Površina hladno valjane pločevine mora biti svetla in rahlo hrapava, nikakor pa ne polirana, kakovost
stanja površine P-3 (brez oksidne plasti, dekapirana).
Napake se po pocinkanju odrazijo v naravni prevleki (neenakomerno zlužena površina), močni
vzporedni ali krajevno omejeni hrapavosti, sivem videzu in celo v intenzivnem luščenju cinkove
prevleke.
6

---------------------- Page: 6 ----------------------

SIST-TS 1100 : 2011

Slikovni primeri pravilne priprave izdelkov za vroče pocinkanje:
– odstraniti je treba tudi najmanjšo sled barve in barvnih
napisov,
– odstraniti (s sežigom) je treba lakirane dele,
– odstraniti je treba olja in maščobe s površin elementov,
preden so združeni z varjenjem, kovičenjem ali
kakršnim koli drugim spajanjem,

Slika 1

Ostanki varilne žlindre onemogočajo
– detajlno je treba odstraniti ostanke varilne žlindre
dober oprijem cinka
(priporočljivo peskanje),
– izogibati se je treb
...